Ob vse večjem zanimanju za zelišča in vse, kar je povezano z njimi, smo izbrali nekaj odlomkov iz zanimive knjige, ki je izšla pred desetimi leti pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Živimo z rastlinami je delo upokojene profesorice Tatjane Angerer, ki je med drugim poučevala biologijo v srednjih šolah.
Da je človek od prvega vdiha do konca življenja nerazdružno povezan z rastlinami, našim bralcem verjetno ni treba posebej utemeljevati. Avtorica je skrbno izbrala rastline, o katerih piše v knjigi, ki jo nameravamo predstaviti v naslednjih številkah naše revije. Želela je predvsem poudariti pomen izbranih zdravilnih rastlin v prehrani in pri ohranjanju zdravja.
Pri objavljanju izbranih rastlin bomo skušali slediti letnim časom, v katerih so te rastline najprimernejše za nabiranje, rabo ali shranjevanje.
Črni trn (Prunus spinosa)
Črni trn je do tri metre visok razvejen grm, s trnastimi stranskimi poganjki. Mlade veje so sive in dlakave, starejše gole, črne in trnate. Listi so majhni, eliptični, kratkopecljati in imajo nazobčan rob. Številni beli cvetovi rastejo posamič ali po dva in trije skupaj. Koščičast plod – oparnica – je temno moder, zelo trpek, kisel in ima sivkasto voskasto prevleko, ki jo s prsti takoj posnamemo. Okusnejši postane po prvi slani. Cvete marca ali aprila, preden se olista.
Črni trn, po koroško tudi trnovec, uspeva na suhih, kamnitih tleh, med drugim grmičevjem, v svetlih gozdovih, v živih mejah in ob poteh, do višine 1500 m.
Učinkovine
To so: glikozidi, flavonidi, organske kisline, vitamin C in čreslovine. Nabiramo cvetne popke, liste in plodove. Pri mladostni mozoljavosti (akne) pijemo zjutraj in zvečer poparek iz cvetnih popkov in cvetov. Za skodelico čaja vzamemo čajno žličko posušenih cvetov.
Prevretek zoper preutrujenost
Pri preutrujenosti pijemo prevretek iz posušenih plodov. Zvrhano žlico posušenih in zdrobljenih plodov prevremo v litru vode in pustimo, da se ohladi. Odcedimo in čez dan popijemo. Prevretek, ki mu dodamo še žlico cvetov, pospeši prepočasno rast pubertetnikov, čisti kri in poživlja.
Čaj za čiščenje krvi
V pol litra vode prevremo čajno žličko stolčenih janeževih plodov; odstavimo in dodamo čajno žličko slezenovčevih cvetov in čajno žličko cvetov črnega trna. Pokrijemo in pustimo stati 10 minut; čez dan čaj popijemo.
Sirup iz plodov črnega trna
Oparnice, ki jih je poparila slana, do mehkega skuhamo in pretlačimo skozi cedilo. Sok, ki ga dobimo, vkuhamo z enako količino cvetličnega medu. Shranimo ga v dobro zaprti steklenici. Žlička sirupa, zjutraj in zvečer, okrepi želodec in pomaga pri gnojnih izpuščajih v ustih (afte).
Plodovi črnega trna v kisu
Zrele plodove očistimo, odstranimo peclje, jih dobro operemo, osušimo in damo v kozarec. Zalijemo s prevretim kisom, ki smo ga po okusu razredčili z vodo in dodali ščep sladkorja. Dodamo nekaj zrn koriandra. Uporabimo jih za dodatek k mesnim narezkom namesto oliv.
Zanimivost
Pri Marijinem svetišču v kraju Bra v italijanski pokrajini Piemont raste že od leta 1336 črni trn, ki cvete ves čas dvakrat letno: prvič sredi zime, navadno za božič ali najkasneje v januarju, spomladi v marcu pa še enkrat. Ta zvrst ima svetlejšo skorjo in manj trnov. Potaknjence so vsadili v botaničnem vrtu v Torinu, in tudi ti cvetijo pozimi in pomladi; potaknjenci, ki so jih vsadili v Parmi, pa ne.
Glavni učinek: čisti kri in kožo.
Zelena (Apium graveolens)
Zelena je zelo razširjena kultivirana dvoletnica, ki pa v Severni in Južni Ameriki, Evropi in Afriki raste tudi v naravi. Iz mesnate, gomoljaste korenine požene v drugem letu brazdasto, robato steblo, visoko do 40 cm. Temnozeleni listi so bleščeči in trokrpi, večinoma še naprej razdeljeni v lističe. Sivkasto beli cvetovi so združeni v številne majhne kobule. Cvete od julija do septembra. Majhni plodovi razpadejo v dva rebrasta plodiča.
Divje rastoče zvrsti zelene dobro uspevajo na vlažnih, z minerali bogatih tleh, gojene vrste pa dobro uspevajo v vrtni prsti, ki ostane dolgo vlažna. Poznamo več zvrsti gojene zelene; za naše namene sadimo gomoljasto zeleno, ki ima močan aromatičen vonj in prijeten okus. Da so gomolji svetlejši in sočnejši, rastline osujemo.
Učinkovine
Zelena vsebuje veliko rudninskih snovi (natrij, kalij, kalcij, fosfor, železo), vitamine A, B1, B2, B6, C in E, sluzi, asparagin in druge aromatične spojine, ki ji dajo značilno aromo.
Gomolj pospešuje prebavo v želodcu in poživlja presnovo. Preprečuje zastajanje vode v telesu, blaži revmatične težave in protin ter krepi spolno slo. Prevretek iz semena deluje pomirjevalno, pomaga pa tudi pri bronhitisu.
V srednjeevropski kuhinji je gomolj zelo cenjena vrtnina. Pripravimo ga lahko kot surovo ali kuhano solato, gomolj in liste dodajamo zelenjavnim juham in enolončnicam. Zelena je tudi sestavina večine jušnih kock.
Gomolj lahko dolgo hranimo v hladni, primerno vlažni kleti, in prav je, da zeleno večkrat vključimo v prehrano.
Posejemo jo februarja v zabojček ali cvetlični lonček, ki ga postavimo na sončno okensko polico. Semena ne pokrijemo s prstjo, ker potrebuje za kalitev svetlobo. Ko dosežejo rastline 5–7 cm, jih prvič presadimo (še vedno v zabojček), maja pa jih posadimo na vrt. Med rastlinami naj bo razdalja 30 cm.
Zanimivosti
Zelena je prastara vrtnina in zdravilna rastlina. Gojili so jo že v antiki. Celo Homer jo omenja v Odiseji; imenuje jo »selinon«. V Ab-del Quarni so našli egiptovske mumije, ki so imele vence iz lotosovih cvetov in listov zelene.
V antični Grčiji je imela zelena pomembno vlogo v mitih, prehrani in zdravilstvu. Pri grških istmičnih igrah, ki so bile poleg olimpijskih iger najpomembnejše in so jih prirejali vsaki dve leti, je zmagovalec dobil venec iz listov zelene. S takim vencem so počastili tudi Herkula. Zelena je botrovala tudi imenu mesta Selinunt na Siciliji. V tem mestu so celo kovali denar z njeno podobo.
V Evropi so jo do 17. stoletja uporabljali le kot začimbo.
Glavni učinek: pospešuje presnovo in pomaga pri vseh presnovnih obolenjih.
