Nekateri ljudje imajo višji, drugi nižji prag bolečine. Redki srečneži nimajo doma škatlice tabletk, ker jih nikoli nič ne boli.
Bolečina je znamenje v telesu ali v duševnosti, ki nam pripoveduje svojo zgodbo. Jedro njene vsebine je, da smo se znašli v stanju porušene harmonije, naše snovno ali astralno telo pa hrepeni po ponovni vzpostavitvi ravnovesja. Protibolečinska kemična sredstva le zakrijejo zunanje simptome pojava, ne odpravijo pa korenin vzroka.
PRIPOROČILA
Zdravitelji priporočajo, da vdihujemo zlato ali belo zdravilno svetlobo v predel, ki nas boli, iz njega pa izdihujemo srž bolečine, ki se vidcem po navadi kaže kot dimasta zmes rjavkasto sive ali celo črne energije. Ko bolečino izdihamo, ta energija obledi in se prečisti. Bolečina, ki nastane zaradi vnetja, je po navadi sad prenakopičene energije, ki se je ustavila ob blokadi. Svoboden pretok v tkivu ovira negativen miselni vzorec ali omejitveno prepričanje v umu. Tovrstno energijo izdihujemo kot živo rdečo, počasi pa postaja vse bolj rožnata in svetla.
NAMEN
Bolečina vselej nastopi z določenim namenom in nam želi nekaj sporočiti. Če ji znamo prisluhniti in se uglasiti s svojim telesom, nam bo odkrila tudi način, kako jo lahko odpravimo brez drastičnih posegov v telo z grobimi zunanjimi sredstvi.
»Indijanski vrači se tedaj, ko nastopi bolečina, umaknejo v samoto, se s popolno pozornostjo potopijo vanjo in jo v celoti sprejmejo za svojo. Zahvalijo se ji za njena sporočila in darila ter jo vprašajo o lekciji, ki jo prinaša. Ko jim intuicija prišepne čisto spoznanje, odpotujejo v srce bolečine, v gorišče, od koder izvira, se razširja navzven in v valovih pekoče utripa, kljuva v tkivo, se zagrize v celice. Potem si rečejo: 'To nisem jaz. To je nekaj, kar sem si ustvaril, da bi se več naučil o sebi in svojem telesu, o svetu in življenju.' Nato se v mislih razširijo čez vse meje bolečine in jo s silno močjo svoje namere razkrojijo, raztopijo, razpršijo v nič, se od nje prijazno poslovijo in pozabijo na vseobsegajoče neprijetnosti njenih učinkov. Sprejmejo njeno učenje. Če jih je bolel želodec, spremenijo način prehranjevanja. Ako jih je pestil glavobol, odslovijo iz svojega uma samokritičnost in strahove. Podajo se v korenite spremembe, v katere jih je bolečina usmerila, da bi jo lahko odpravili in znova polno zaživeli v radosti, sproščenosti in miru,« opiše raziskovalka Marjetka Jeršek.
ZNAMENJE
Pokojna pisateljica Louise L. Hay pa meni, da bolečina vselej nastopi kot znamenje podzavestnega ali zavestnega občutka krivde. Krivda pa vedno išče kazen in ta kazen se pojavi v obliki bolečine. Najučinkovitejše sredstvo za raztapljanje bolečine je ljubezen. Ko misli kaznovanja nadomestimo z mislimi odpuščanja, ublažimo ostrino vsake bolečine. Z ljubeznijo opustimo vezi preteklosti in tako osvobodimo sebe ter druge. Naša intuicija nas vselej varno vodi v življenje brez bolečin in trpljenja, le prisluhniti ji moramo in slediti znamenjem, ki nam jih postavlja na poti. Bolečina je kot alarmni zvonec budilke, ki želi predramiti našo notranjo modrost. Je zgolj nezaželen občutek, ki hlepi po pozornosti, po (samo)zdravljenju z ljubeznijo – po spremembah.
