Zdrava prehrana naj bi bila sestavljena iz 70 do 80 odstotkov bazičnih živil in 20 do 30 odstotkov živil, ki zakisajo telo. In ker ni vedno lahko ohranjati ravnovesja med bazičnimi in kislimi jedmi, vam predstavljamo preglednice, s katerimi si lahko pomagate do optimalnih obrokov.
Povsem bazična prehrana ni priporočljiva na daljše časovno obdobje. Idealna je morda le za kratkotrajno shujševalno kuro, kot pomoč pri čiščenju črevesja ali pri temeljitejšem razkisanju telesa. Zato prehranski strokovnjaki veliko raje govorijo o prevladujoči bazični prehrani, pri kateri pa ne izključujejo vseh kislotvornih jedi. Med njimi je morda večina res slabih in nezdravih, obstajajo pa tudi dobre in te bi morali imeti redno na jedilniku.
Kaj pomeni kislo in kaj bazično?
Tega, ali je neko živilo bazično, podobno kot milo, ki ima bazično vrednost pH, ne merimo samo po njegovem okusu. Tudi limonin sok spada med bazična živila, pa ob njegovem okusu na to gotovo ne bi pomislili. Veliko pomembnejše je torej, kako živilo deluje na telo in katere snovi začno nastajati v organizmu ob njegovem zaužitju. Če ima živilo neugoden učinek, kar pomeni, da sproži izločanje kislin in podobnih škodljivih snovi, potem to živilo spada med kislotvorna. Kadar pa ima živilo pozitiven učinek na organizem, mu ponuja mineralne snovi ali v telesu spodbudi tvorjenje baz, je bazično.
Obstajajo tudi nevtralna živila, med katera uvrščamo visokokakovostne maščobe in olja, na primer kokosovo, laneno, bučno, konopljino, olivno olje in maslo. Ta naj bodo podobno kot bazična vsakodnevno na naših krožnikih.
Bazično sadje: jabolka, mango, ananas, mirabele, marelice, nektarine, avokado, olive, banane, pomaranče, hruške, papaje, klementine, breskve, sveži datlji, kivi, jagode, slive, fige, brusnice, grenivka, kutine, borovnice suho sadje, maline, grozdje, melone, limone,ribez, mandarine, češnje, limete.
Bazična zelenjava: alge, okra, artičoke, paprika, jajčevci, pastinak, zelena, peteršilj, cvetača, redkvice, stročji fižol, čičerika, redkev, brokoli, brstični ohrovt, rdeča pesa, kitajsko zelje, šalotka, grah, črni koren, koromač, šparglji, spomladanska čebula, koničasto zelje, krompir, kumare, paradižnik, korenje, čebula, krompir, repa, česen, blitva, koleraba, por buče, zeleno zelje.
Bazična zelišča in solate: bazilika, regrat, solata batavia, majaron, šetraj, kumina,boraga, hren, koprive, melisa,vodna kreša, muškatni orešček, kitajsko zelje, klinčki, čičerika, origano, čili, peteršilj, koper, poper, solata, ledenka, piment, endivja, rožmarin motovilec, rukola, janež, žafran, ingver, žajbelj, kapre, drobnjak, kardamom, timijan, vanilja, koriander, cimet, glavnata solata, kurkuma.
Bazične pijače: sadni smutiji (pripravljeni doma), zeleni smutiji, zeliščni čaji, voda, voda z jabolčnim kisom, limonina voda (200 ml vode s sokom 1 limone).
Bazična sladila: ksilitol in eritrit, stevija, doma narejen sirup iz suhega sadja in vode (zmešan v električnem mešalniku, brez kuhanja).
Kislotvorna živila
Kislotvorna živila bi morali vselej kombinirati z bazičnimi. Kot rečeno, med njimi niso vsa slaba in nezdrava. Prav nasprotno! Obstajajo živila, ki deloma delujejo kislotvorno, vendar so istočasno zelo zdrava, denimo oreščki in stročnice. Ta živila moramo nujno vključiti v svoj jedilnik, medtem ko se slabim kislotvornim živilom raje izogibajte ali jih uživajte le zelo redko.
Dobra kislotvorna živila: polnozrnati izdelki (iz pire, kamuta, rži, ovsa), polnozrnati bulgur, ovseni kosmiči, proso in rjavi riž, stročnice, arašidi (neslani in nepraženi), kakav visoke kakovosti, koruza (polenta, koruzne testenine), oreščki (orehi, lešniki, makadamija), oljni viri (lan, sezam, sončnična semena, bučna semena, chia), rastlinski beljakovinski praški (če nastane beljakovinski primanjkljaj), na primer riževi ali grahovi, kvinoja, amarant, ajda, živalski izdelki iz ekološkega kmetijstva (na primer bio jajca in bio meso), tofu in tempeh.
Dobre kislotvorne pijače: zeleni čaj, vroča čokolada iz mandljevega mleka in surovega kakava, rižev, ovseni, sojin napitek.
Slaba kislotvorna živalska hrana: jajca in meso iz konvencionalnega kmetijstva, ribe in morski sadeži in konvencionalnih gojišč, mesna juha, šunka, klobase, mlečni izdelki z izjemo masla, prečiščenega masla in smetane bio kakovosti.
Slaba kislotvorna rastlinska hrana: kis (vinski, balzamični, izjema je domači jabolčni kis), žitni izdelki (kruh, žemlje, pecivo, rezanci, nekateri kosmiči), izdelki, ki vsebujejo gluten, kečap, kisla konzervirana živila, gorčica, izdelki iz soje (kadar so močno obdelani), sladila, kot so sirupi in med v večjih količinah, sladkor.
Slabe kislotvorne pijače: alkohol in pijače s kofeinom, limonada, kola, sadni sokovi iz koncentrata, izotonični in beljakovinski napitki, napitki za hujšanje, kava, mleko, mineralna voda in na splošno pijače z ogljikovim dioksidom, čaj (črni, sadni, ledeni).
