Zadnje čase pa se največ ukvarja z raziskovanjem »pete moči«, posebne zdravilne moči, ki so jo stare civilizacije, tudi naši predniki, včasih uporabljale za zdravljenje. Med drugim so jo znale vzpostaviti s posebnimi postavitvami kamnov/megalitov v naravi, nekateri pa imajo to moč še vedno v sebi.
»Ko sem objavil nekaj člankov o megalitskih krogih, so se mi oglasili privrženci tega znanja, z dvema – Jožetom Guardjančičem in Mitjo Fajdigo – pa smo postali prijatelji in tesni sodelavci. Ocenili smo, da je kulturne dediščine, shranjene v megalitskih postavitvah, toliko, da smo naredili posebno spletno stran Megalitska Slovenija,« začne svojo pripoved Šturm. Tu zapisujejo spoznanja in rezultate svojih raziskav.
Pri tem jih je vodila zavest, da so zadnji svoje vrste in imajo enkratno priložnost povedati svetu, kdo so in kako živijo – na način, ki izumira.
Približno v istem času pa je v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšla knjiga Pavla Medveščka - Klančarja z naslovom Iz nevidne strani neba. »Knjiga govori o stari veri, starovercih in staroverstvu kot načinu življenja, kakršnega so poznali naši predniki, preden so jih pokristjanili. Izpričuje življenje v 19. in 20. stoletju tu, med nami. Medveščku se je pred pol stoletja posrečilo pridobiti zaupanje skupine posoških starovercev, da so ga sprejeli za svojega spovednika in pričevalca. Pri tem jih je vodila zavest, da so zadnji svoje vrste in imajo enkratno priložnost povedati svetu, kdo so in kako živijo – na način, ki izumira. Skozi Medveščka kot zapisovalca nam v knjigi staroverci govorijo o sebi. To se jim nikjer drugje in nikoli prej ni posrečilo, tudi zato ne, ker so se morali nenehno prikrivati in pretvarjati. Prav ta notranji glas daje knjigi neprimerljivo, enkratno vrednost izjemnega pomena, še posebno v vedno bolj podivjanem globalnem svetu,« so o knjigi zapisali v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
»Medveščku naj bi posoški staroverci naročili, da lahko tekst objavi šele takrat, ko bo imela luna oba krajca obrnjena navzdol. Vedeli so, da se to resnično zgodi samo vsake toliko desetletij, in Medvešček je knjigo tako izdal petinštirideset let pozneje. Napisana je v obliki zgodb, in ko smo jo s prijatelji začeli brati, se je izkazalo, da je v njej zapisano vse znanje o megalitskih postavitvah,« je navdušen Šturm. »Prej smo razmišljali in se spraševali, zakaj so določeni kamni postavljeni na nekem mestu, čemu služijo. Včasih smo dobili odgovore, včasih ne. V tej knjigi pa smo našli vse podatke, kar pomeni, da je to zapisano tudi v slovenski kulturni dediščini – v kulturni dediščini Posočja. To znanje je bilo med ljudmi ves čas navzoče, a pozabljeno. Pravzaprav ne odkrivamo nič novega.«
Naravne sile za boljše življenje
Knjiga naj bi med drugim opisovala tudi, kako so staroverci nekdaj uporabljali naravne sile za izboljšanje svojega življenja. »Mi smo na te naravne zakonitosti pozabili in v okolju, v katerem živimo, ustvarili entropijo – nered. Osnovna oblika za urejanje energijskega ravnotežja v naravi je trikotnik, ki so mu predniki rekli 'tročan'. Takoj ko tri kamne postavite v trikotnik, se v prostor začne širiti ugodno energijsko polje, ki zmanjšuje neravnovesje v prostoru. V naravi se to dogaja spontano, ko se denimo kamni, ki se skotalijo z gora, postavijo v tak položaj, že vplivajo na izboljšanje ravnovesja v naravi. 'Tročane' predstavljajo tudi drevesa, ki so se zasadila v obliki trikotnika, ali trije vrhovi, postavljeni v trikotnik. Staroverci so tej energiji rekli 'tretja moč'.«
*Vsak material na našem planetu je bil nekoč v tekoči obliki. Če je bil tak tekoči material v polju elektromagnetnega sevanja, ki je nastalo zaradi močnih izbruhov na Soncu, se je to zapisalo v strukturo materiala. Ko se je kamnina ohladila, so nastale trdne strukture in ta zapis je v njih trajen. Tako so denimo nastali kamni s slabo energijo. Kamni z ugodnim biopoljem pa so nastali, če se je talina strjevala na geomantičnih točkah, na mestih z dobrim poljem, na primer v eni od točk tročana.
Iz knjige pa so razbrali tudi, da če so hribi postavljeni v obliki dveh združenih trikotnikov, se znotraj ustvari energija, ki so ji rekli »peta moč«. »Podobno polje se vzpostavi tudi v peterokraki zvezdi. To posebno polje pulzira med belo in sivo radiestezijsko barvo, a podobna moč nastane tudi v prej omenjeni obliki dveh združenih trikotnikov, ki so ji rekli 'dvojni tročan'. Raziskovanje 'pete moči' nas je privedlo do zanimivih odkritij, a bistveno je, da 'peta moč' potegne vase vse neravnovesje določenega območja – izniči škodljiva sevanja daljnovodov, oddajnikov, negativne čustvene zapise, entropije, ki jih ustvarjajo tehnične naprave. 'Peta moč' se širi v prostor z določeno energijo. Če smo na neko mesto postavili izvor elektromagnetnega sevanja, zraven pa 'peto moč', se je ta močno povečala. Potem smo zraven izvora 'pete moči' postavili 'tročan' iz kamnov z zelo slabo energijo*.Tukaj se je 'peta moč' spet okrepila in posrkala vase vso slabo energijo kamnov. 'Peta moč' je torej kulturna dediščina našega naroda. Ker smo vedeli, kako je videti njeno polje, kako ga izmeriti in kakšne lastnosti ima, smo s pomočjo knjige ugotovili, da obstaja tudi kamen s 'peto močjo',« razloži in nam pokaže sivo-črn večplastni kamen, ki so mu staroverci rekli 'temnak'. Njegovo lokacijo so med vrsticami razbrali iz Medveščkove knjige in ga poiskali. »V knjigi piše, da so s polaganjem teh kamnov na boleča mesta zdravili ljudi. Ugotovili smo, da se v teh kamnih ustvari 'peta moč' zaradi napetosti. Kamen je namreč večplasten, energijski naboji med plastmi so si izmenično nasprotni, zato se v kamnu ustvari 'peta moč'.«
Ko so raziskovali naprej, so ugotovili, da je 'peto moč' mogoče ustvariti tudi s križanjem dveh energijskih linij, ki so prav tako omenjene v knjigi in se imenujejo kačje črte. V Sloveniji jih sicer bolj poznamo pod imenom zmajeve linije. »'Peta moč' nastane, če se dve kačji črti križata pod pravim kotom. Na eni takih točk so denimo zgradili največje špansko katoliško središče Montserrat. Potem pa smo naleteli na strašno presenečenje, spoznali smo namreč, da ima 'peto moč' lahko v sebi tudi človek, in kmalu sem srečal prvega 'petomočnega' človeka. Če ima človek v sebi 'peto moč', pomeni, da ima avra tega človeka enake lastnosti kot elementi, ki sem jih naštel prej. Okoli takega človeka se izničijo vsa škodljiva sevanja, ki se tam pojavijo. 'Petomočni' človek ima denimo kilometrsko avro, ostali ljudje pa le nekajdesetmetrsko. Velikost avre kaže na njeno moč.«
Nekoč smo bili 'petomočni'
Ko so odkrili prvega 'petomočnega' človeka, so kmalu našli še številne. »'Petomočni' so bili denimo Nikola Tesla, Srečko Kosovel, Simon Gregorčič, mati Tereza, Salvador Dali. To so sposobni ljudje z razvito intuicijo, lažje se učijo, znajo se pravilno odločati. Vse te lastnosti imajo tudi zelo uspešni podjetniki. Če podrobno raziščemo stare kulture, recimo minojsko, egipčansko, ugotovimo, da so bili nekdaj vsi ti ljudje brez izjeme 'petomočni'.« Šturm je obiskoval države in muzeje ter preverjal. Pravi namreč, da slikarije, predmeti, zapisi nekdanjih ljudi, odražajo energijo človeka, ki jih je ustvaril. »Razstavljeni predmeti v muzeju v Heraklionu na Kreti so imeli vsi pulzirajoče polje med belo in sivo, kar kaže na 'peto moč'.«
Prepričan je, da je izvorno stanje človeka biti 'petomočen'.
Med predmeti razstave Staroverstvo in staroverci je Šturm našel veliko zanimivih predmetov. Pritegnili so ga 'škudi' – določene oblike, ki so jih 'dehnarji', vodje skupin staroverske skupnosti, vrezali na vhodna vrata ali na lesene skrinje kot zaščito. »Škudi dehnarjev so bili prav tako 'petomočni'. Skozi zgodovino,« razmišlja Šturm, »smo izgubljali nekatere lastnosti in tako smo prišli do današnjega stanja. Nenehno narašča število avtoimunih obolenj, kar je odsev načina življenja, tehnologije.« Prepričan je namreč, da je izvorno stanje človeka biti 'petomočen'. Zato razmišlja, kako čudovito je, da nam že kulturna dediščina ponuja znanje, ki bi nas lahko rešilo kaosa, v katerem smo se znašli. »Če bi se oprijeli tega znanja, bi postali intuitivnejši, bolj zdravi in odpornejši proti škodljivim vplivom iz okolja,« je prepričan.
Belinov tron
Tja naj bi zahajali naravoverci po zdravje in pozneje je bila blizu svetišča sezidana cerkev sv. Jakoba, ki naj bi preusmerjala naravoverce v krščanstvo.
»Megalitski objekti so skalnate naprave. Tiste, ki niso poškodovane, je še danes mogoče uporabiti za bioenergijsko zdravljenje. Pravi namen njihove graditve pa je še vedno zavit v tančico skrivnosti. Ko smo razmišljali, čemu so gradili megalitske kroge, smo prišli do sklepa, da so bile to le naprave za nadomeščanje moči, ki so jih ljudje nekoč že imeli, vendar so jih izgubili. Tehnologija zdravljenja se je pri posameznih objektih razlikovala glede na naravne danosti okolja in na zgradbo posamezne naprave,« je razložil Šturm, ki je s prijateljema Guardjančičem in Fajdigo na spletni strani Megalitska Slovenija med drugim zapisal: »Uredniki Megalitske Slovenije smo dobili namig o Belinovem krajinskem svetišču v hribovju nad Volčami. Tja naj bi zahajali naravoverci po zdravje in pozneje je bila blizu svetišča sezidana cerkev sv. Jakoba, ki naj bi preusmerjala naravoverce v krščanstvo. Ker imamo v svojih vrstah raziskovalce, ki zmorejo zaznavati energijsko močna območja kar na zemljevidu, smo območje preverili in označili dve točki, vredni obiska in podrobne preiskave. Lani septembra smo lokacijo prvič obiskali in presenečeni odkrili, da je tam megalitska postavitev devetih skal v obliki polkroga, ki je najverjetneje prav kraj, kamor so zahajali naravoverci.« Pozneje so podatke o njem zasledili tudi v Medveščkovi knjigi, v kateri ena od zgodb med drugim govori o bolnem pastirju, ki naj bi po dveh dneh bivanja na Belinovem tronu zdrav prišel v dolino.
