Po navedbah Evropske vesoljske agencije bodo izsledki sonde ogromno prispevali k nadaljnjemu preučevanju vesolja.
Sondi je zaradi oddaljenosti od Sonca zmanjkalo energije, zato je padla na 720 milijonov kilometrov oddaljen komet in se tam pridružila robotskemu laboratoriju Philae. Ta je na kometu pristal 12. novembra 2014, potem ko se je po desetletju plovbe po vesolju ločil od Rosette.
Robot je na kometu odkril led in organske molekule. A ker je pristal v senci, se njegove baterije niso mogle polniti in je kmalu prešel v stanje mirovanja, od 9. julija lani pa ni več poslal signala.
Pristanek na kometu predstavlja zaključni del prizadevanj znanstvenikov, da bi pridobili čim bolj približane posnetke kometovega površja. Nadzorniki misije v Evropskem središču vesoljskih operacij v nemškem Darmstadtu so tik pred dotikom sonde s površjem kometa pričakujoče zadržali dih, po uspešnem pristanku pa uradni konec misije pospremili z glasnim aplavzom.
Sonda je imela na krovu različne instrumente, namenjene raziskovanju kometa.
Kometi po mnenju znanstvenikov vsebujejo najstarejše in pretežno nespremenjene snovi iz časa nastanka našega sončnega sistema pred okoli 4,6 milijarde let. Po koncu misije se bodo raziskovalci lotili odkrivanja skrivnosti kometa, ki so po njihovih besedah izjemnega pomena.
"Rezultati bodo zaznamovali naše večletne predstave o kometih ter poglobili naše razumevanje obstoja sončnega sistema in izvora življenja," je poudaril projekti vodja Stephan Ulamec.
Znanstveniki Evropske vesoljske agencije nameravajo zdaj skupaj z raziskovalci Ameriške vesoljske agencije Nasa preučevati asteroide, a programa uradno še niso odobrili.