Datum domnevnega trka naj bi bil tako 19. oktober 2014. Kot je dejal Nasin znanstvenik Richard Zurek: ''Nadaljevali bomo opazovanje kometa, sčasoma pa bomo morali začeti razmišljati o varnostnih ukrepih.
Ogrožena tudi Zemlja
Upoštevajoč trenutno negotovost v zvezi s potjo in velikostjo kometa, je natančno načrtovanje nemogoče, kar pa se bo spremenilo do konca leta.'' 19. oktobra 2014 bo komet na sončni strani Marsa, s svojim repom pa naj bi pred zoro ustvaril čudovit prizor na Marsovem nebu, tik pred tistim, ko se mu bo najbolj približal. Seveda tudi po tistem, ko se bo že začel oddaljevati – če seveda ne bo trčil v Mars.
Znanstveniki že razmišljajo, kako bi lahko rešili tam krožeče sonde in morda celo rover Radovednost, saj bo komet nedvomno botroval dvigu znatnih količin drobirja. Že delci drobcenega kometa s hitrostjo 56 km/s bi dodobra 'opeskali' okrog Marsa krožeče plovilo.
Znanstveniki domnevajo, da komet prihaja iz daljnega Oortovega oblaka, ki naj bi bil izvor večine kometov, vstopajočih v notranje predele osončja, na poti pa naj bi bil več kot milijon let. Komet bi lahko vseboval hlapljive pline, saj gre za star objekt, ti pa jih sčasoma naberejo.
Na poti že več kot milijon let
Po zadnjih ocenah leta kometa naj ta ne bi letel tako blizu Marsa, kot so domnevali poprej, tako da je verjetnost trka vse manjša. Kaj pa njegovi dve luni, Fobos in Deimos? Obe naj bi bili popolnoma ali vsaj delno votli, nekateri so celo prepričani, da sta bili umetno ustvarjeni. Če bi torej komet okrušil ali trčil v eno izmed teh dveh lahkih in majhnih lun, bi ta nato trčila v Mars z večjo silo, kot bi je bil zmožen komet? Tovrstnih različic je več. Po eni izmed bolj črnih bi Marsova luna posledično lahko iztirila proti Zemlji …
