Otroštvo mešanega zakona, trk dveh svetov, femicid, alkoholizem, družinsko nasilje, večna tujskost in izločenost, boj za preživetje, vera v boljši svet, terapija skozi umetnost, duhovnost in samooskrbo, aktivizem in soočenje z bolečimi resnicami tega sveta so igralko Violeto Tomič oblikovali v to, kar je danes.
»Za mano je 60 let življenja in 35 let dela v gledališču, medijih in politiki. Bilo je ogromno lepega kot tudi bolečega in smešnega. Tako kot mnogi ustvarjalci začutijo potrebo, da bi napisali biografijo, sem jaz začutila potrebo, da spregovorim skozi to predstavo,« je povedala igralka, ki je bila vedno v središču dogajanja in je na lastni koži doživela vse napade na medije, umetnost, svobodo in resnico. »Trenutno je gledališče edino, ki skozi licentio poetico lahko spregovori brez cenzure. Ravno zato opažam, da je edina gledališka avantgarda ta trenutek, iskrena pripoved o sebi, zato sem za svoj jubilej pripravila predstavo, ki bo osvetlila moje življenje. Priznam, včasih sem zelo utrujena od vseh teh bojev, ki sem se jih lotevala od mladih nog naprej. Vsi me ‘poznajo’, vsi vedo o meni vse, največ vedo tisti, ki me nikoli niso srečali, večina ve celo več, kot o sebi vem jaz. Po tej predstavi bodo tisti, ki bodo kupili karto, lahko rekli, da so me spoznali, saj jim dajem sebe. To je največje darilo, ki ga lahko podarim občinstvu za svoj rojstni dan. Vse, kar povem v predstavi, je tudi podprto z dokazi in slikovnim ter video materialom,« je povedala Violeta. In čeprav je pred leti slovela tudi kot neizprosna voditeljica TV-kviza Najšibkejši člen, pravi, da ni človeka, ki bi bil imun na vse to, kar je morala izkusiti sama v življenju.
NIHČE NI IMUN NA ŽALJIVKE IN JAVNO PLJUVANJE
»Veliko je bilo napisanega proti meni. Boli, seveda boli. Ni človeka, ki bi bil na to imun. Najbolj pa bolijo laži, zato se vedno borim za resnico. Jaz nikoli nisem spreminjala sebe. Tudi ko mi je šlo zelo zelo dobro in so vsi hoteli biti v moji bližini in so bili srečni, da se lahko vsaj na fotografiji pojavijo ob meni, sem bila ista Violeta, kot sem danes, ko mnogi ne želijo biti na sliki z mano. Nikoli mi nič ni stopilo v glavo, saj sem sama še vedno ista oseba. Kar pa ne pomeni, da ne boli. Seveda boli, in to zelo, sploh ko si kot 'javni pljuvalnik'. Kot igralka sem imela težavo iti v savno, ne da te kdo slika, vedno si opazovan, kjerkoli in kadarkoli. Ko pa se podaš v politiko, postaneš absolutna javna oseba! To pa pomeni, da lahko po tebi hodijo, pljuvajo, počnejo vse, kar pa nikakor ni res, ker tudi če si absolutno javna oseba, tudi mi imamo otroke, starše in moram reči, da mi je bilo vedno hudo, kako oni trpijo ob vseh zdrahah in polenih pod nogami,« je povedala Violeta in dodala: »Moje življenje je ves čas pestro, bilo je ogromno bolečine, krivic in žalosti, a veste, da pravijo, da ti življenje naloži le toliko, kolikor lahko neseš. Torej jemljem to kot kompliment vesolja, ki zaupa vame vsaj toliko, kot jaz zaupam vanj.«
Tomičeva že vsa leta govori, da je njena največja terapija prav gledališče. »Teater je bil moja družina, moj oče, mati, učitelj, terapevt, služba in največja ljubezen. Gledališče mi je prineslo vse, kar imam. Znanje, ime, prijatelje, nagrade, samozavest … pa tudi razočaranje. Vse. Zapustila sem ga zgolj zaradi nepotizma. Nisem prenesla tega, da izobrazba in reference niso dovolj, če ne pripadaš nobeni družini, če te ne porivajo naprej pravi partnerji. Ko sem pripravljala svoj Obračun, mi je največje darilo ravno nesebična pomoč vseh, ki sem jih kdaj srečala v svoji dolgoletni karieri. Vsi do zadnjega so se odzvali mojemu klicu, zato bo sicer »mono« nastop sad dela mnogih vrhunskih ustvarjalcev, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem, saj mi s tem izkazujejo prav ganljivo naklonjenost in ljubezen,« je še priznala Violeta, ki so ji na premiero prišli čestitat tudi nekateri znani obrazi. Z njimi je na zabavi po predstavi ob torti velikanki skupaj nazdravila na okrogli jubilej, vsi pa se strinjajo, da je slavljenka vedno bila, je in bo načelna, dosledna, aktivna, topla in ljubeča Violeta.
»Tako kot mnogi ustvarjalci začutijo potrebo, da bi napisali biografijo, sem jaz začutila potrebo, da spregovorim skozi to predstavo, zato sem na oder postavila monodramo Obračun, ki bo osvetlila moje življenje.«
