Pesmi skupine Flirrt poznamo prav vsi, čeprav morda ne vemo, da so pač njihove. V zgodovino slovenske glasbe so se zapisali s hiti, kot so Romeo & Julija, Ko je ni, Njena balada, V mojem telesu in Inja … In še pišejo in pišejo, skladajo in ustvarjajo … Vse to zaradi ljubezni do glasbe in do ljudi, ki ob tej glasbi uživajo. S fanti smo se pogovarjali na sproščenem kosilu. Tako preprosti, tako skromni so, da bi težko verjeli, da so že 25 let prave glasbene zvezde, ki polnijo dvorane in nizajo hit za hitom.
Super ste videti. Kdo skrbi za vašo usklajeno podobo? Tudi na plakatu, ki ga vidimo res povsod in ki napoveduje vaš koncert ob 25. obletnici, ste videti res lepo.
Rok: Hvala, ker ste nas izglasovali za najlepše oblečene Slovence, v našem navideznem svetu (smeh).
Brez heca, skupina mora biti na odru kot neka celota, tudi kar se tiče oblačil …
Rok: Ja, seveda. Lahko rečem, da je največji stilski guru v naši skupini naš bobnar, je tihe sorte, ampak kar se imidža tiče, je zagotovo najbolj eleganten.
Torej za modne kose skrbi on. Za glasbo pa? Kdo je večinski avtor?
Rok: Jaz pač naredim neko lalala melodijo, neko osebno zgodbo skozi tekst, drugače pa smo bend ... Lahko naredim milijon komadov, a ko jih delam za druge, zvenijo drugače, ker ni teh ‘pubecov’ zraven.
Kako pa poteka proces dela? Kitara, družba, alkohol? Kaj mora biti zraven, da nastane hit?
Matjaž: Skladbe postavljamo, sestavljamo na vajah ... Tako, da tudi če ne bi nastopali, bi radi to delali, tudi sami zase. Dobimo se na vajah, skladbo sestavljamo kot kak kip, dokler ni vsem všeč, in potem to posnamemo. Toliko časa ga 'maltretiramo' in dodelujemo.
Rok: Bend je kot nogometni klub, enkrat imaš enega bolj v formi, drugič manj ... včasih zadeneš gol, včasih ne. In ti goli so ponavadi uspešni komadi. Včasih dobiš v gosteh tudi kakšen 'šus' od drugega benda, ki te 'poje' na odru, recimo. Ampak glede na to, da smo 25 let skupaj … Ko se zgodi neuspeh, je sicer grozno, ampak dobiti NE – tudi od publike v končni fazi, od novinarja, od nekoga, ki te pozna, da reče – to mi pa NI všeč, ja, dejansko se iz tega lahko nekaj naučimo.
Ali se je res kdaj zgodilo, da je kdo rekel, da mu kakšna skladba ni všeč?
Najbolj brutalni so ljudje, ki so v tvoji bližini, familija, ki ti rečejo, da ni ok ... Drugi, ko jim nekaj ni všeč, postanejo bolj odsotni in rečejo: ‘Ah, ja, ja, fajn …’ To takoj vidiš po reakcijah. Imam tri nečakinje, ki so triperesna deteljica, sicer različno stare, a takoj vidim, kako reagirajo. Pri zadnji skladbi, ki so jo poslušale ... če jim ne bi bilo všeč, bi takoj izgubile interes. Najhujše pa je, ko na primer mama reče: 'No, ja, fajn ste se potrudili' ... In takrat si rečeš – ok, ok, naslednji song (smeh).
Če se vrnemo 25 let nazaj, kakšni so bili takrat odzivi?
Rok: Moj pokojni oče je zelo spremljal mojo glasbo, mama pa malo manj ... Vem pa, zakaj je Romeo in Julija hit, zato, ker je celo moja mama to poznala. Drugače pa jih ne pozna ravno veliko, ampak mami, rad te imam!
Kdaj bo koncert? Zakaj prav v novembru, ali ni to nekako turoben mesec?
Rok: Koncert bo 25. novembra, sicer pa ne, ni turoben mesec. Sploh ni turobnih mesecev, tako kot načeloma sploh ne bi smelo biti turobnih ljudi ... Tudi pri vremenu je tako – stopiš ven in dežuje, in potem vsi rečejo – 'uh, danes je slabo vreme!' ... Ne, ni slabo vreme, vreme je, ali dežuje ali je sončno, pač vreme je.
Pravi filozofi ... (smeh)
Matjaž: Ja, tako kot je četrtek ta mali petek, je november ta mali december. (smeh)
Torej v Festivalni dvorani v Ljubljani ob 20.00 ... Kaj nas čaka tam?
Rok: Poleg nas je še razširjena ekipa, imamo tolkalista na primer, še enkrat toliko nas bo na odru, pa krasni gostje, ki pa jih ne bomo razkrili, ampak res so hudi. Pridite, pa boste videli, kdo bo z nami.
Matjaž: To bo retrospektiva benda.
Rok: Ja, mislim, da je na listi okoli 30 pesmi ...
30? Koliko bo potem trajal koncert?
Rok: Odvisno, koliko monologov bom imel. (smeh) Največ, kolikor smo do sedaj igrali, je bilo 4 ure 40 minut, pa ne zaradi nas, ampak ker nas res publika ni spustila z odra. Mi imamo to srečo in hkrati smolo, da smo mogoče malo medijsko neodzivni ali se nekako ne znajdemo ... Čudni smo glede tega. V resnici pa imamo to srečo, nič nismo naredili za to, da imamo kar nekaj ljudi, ki se pojavijo, ko je treba res vse pesmi poznati ...
Nič nismo naredili za to, ste ravnokar rekli, Rok ... No, naredili ste veliko, 25 let dobre glasbe.
Rok: Ja, ampak ko delaš nekaj sam, nimaš ravno občutka, ko pa prideš v živo in ljudje ploskajo in vidiš totalni odziv, potem si rečeš – glej, všeč jim je ...
Matjaž: Nekaterih komadov sploh ne povezujejo z nami, s Flirrti. Potem pridejo na koncert in rečejo – joj, pa ta je vaš? Joj, pa tudi ta je vaš?! (smeh).
Rok: Ja, na primer pesem oziroma šanson Nekoč sva se pa rada imela, ki je dolg kar šest minut in pol. Veliko se je vrtela po radijih in ljudje so jo vzeli za svojo. Očitno ima tako velik čustveni naboj. Za pesem Dvajset let nazaj si niti nismo želeli, da bi bil singel, to je bilo tako, malo za nas in smo jo igrali le na koncertih ... In na koncu so jo že vsi na koncertih prepevali in šele potem smo jo dejansko uradno izdali. In danes je že napol ponarodela ... Ampak ne zaradi nas, zaradi pesmi, zaradi ljudi. Mi smo le tisti, ki pripovedujejo zgodbo.
25. novembra torej na odru Festivalne dvorane, kaj pa 26.?
Rok: 26. bomo pa pod odrom Festivalne dvorane (smeh). Mimogrede, imamo novo pesem – Ko leživa, no, to bo pesem za 26. november, se bomo dodobra spočili (smeh).
