Pred šestimi leti je domača satirična komedija Pr' Hostar postala zavidanja vredna uspešnica. Izvirne prigode in zabavni liki so poskrbeli, da je kinodvorane širom države preplavil smeh.
V veliko čast in veselje mi je bilo tokrat poklepetati s simpatičnim, zgovornim in karizmatičnim Dejanom Krupićem, ki v filmu odlično upodablja lik Matevža. Zaupal nam je nekaj malih skrivnosti nadaljevanja priljubljene zgodbe, ki naj bi tokrat stopnjo smeha povišala vsaj za dva promila.
Glede na to, da sva oba iz Gorenjske, predlagam, da rešiva prvo dilemo. Kdo bo danes plačal račun za pijačo? (smeh)
Snemalec. (smeh)
Šalo na stran. Preseliva se v naše prelepe gorenjske kraje. »Ejga, gvišn kj dogaja?«
Na Gorenjskem vedno! Poletna sezona se zaključuje, zdaj gremo malo spat. (smeh) Ko bo sneg, pa seveda smučat.
V teh dneh premierno predstavljate nadaljevanje priljubljene zgodbe Pr' Hostar. Zagotavljate nam vsaj 2‰ povečano stopnjo smeha. Kaj pripravljate, s čim nam boste postregli?
Ne upam vam nič zagotoviti, vseeno pa si želim, da bomo uspešni. Ko smo gledali končni izdelek, smo se zelo zabavali, bilo je super. Upam, da bomo nasmejali tudi gledalce ter da se bodo v naši družbi imeli fajn.
Pa prosim, ne sprašujte me, kateri del je boljši, ker to je, kot da bi me vprašali, katerega otroka imam rajši. Obeh ne maram. (smeh)
Pred šestimi leti ste dejali, da si niste predstavljali takšnega uspeha, da ste nanj zgolj upali in si ga želeli. Kakšna so pričakovanja danes?
Prvič je bilo resnično nerealno, neverjetno, kaj vse se je zgodilo.
Na kanalu YouTube smo sicer imeli več let neke »podlage«, ljudje so nas radi spremljali in zdi se, da so v zahvalo prišli tudi v kinodvorane. Tokrat ne vem, upam, da se pridejo malo nasmejat in se imeti dobro. Glede pričakovanj pa bom raje skromen z besedami.
Pred nami je torej Pr' Hostar 2‰, je to kakorkoli povezano z opijati?
Brez komentarja. (smeh) Zakaj 2‰ – zgodbo, like, dogodivščino smo želeli malo »pojačati«, začiniti. Zdi se, da v našo zgodbo sodijo promili, v Pr' Hostar se namreč štejejo promili in ne procenti.
Zasledila sem, da ste nedavno dejali, da opijati niso potrebni, da ste že po naravi dovolj »nori«. Kako se to odraža?
To se odraža na način, da sem zvečer čisto utrujen. Ta zabavnost in norije te povsem izčrpajo. Ni pa na snemanjih vedno zabavno, pogosto se sicer nasmejimo, včasih pa gre za tehnične zadeve, ki zahtevajo več resnosti in pozornosti. Se pa na snemanjih ne pije, včasih, ko končamo obveznosti, pa si vendarle privoščimo kakšno pivo.
Nam lahko zaupate kakšno anekdoto s snemanja? Morda, kateri prizor ste največkrat posneli in zakaj?
Ne spomnim se točno, kateri prizor smo največkrat posneli. Smo pa imeli nekaj scen z živim ognjem. Nismo namreč hoteli, da v postprodukciji to izpade umetno. Proti koncu je bil prizor, ko si eden izmed likov razbija steklenico na glavi, steklenico, ki je dejansko gorela. Bilo je zabavno, imeli smo ogenj v Grad Hotelu Toplice, kljub temu pa smo se zavedali morebitnih posledic. Na preventivno pomoč smo poklicali gasilce iz Gasilskega društva Bled, prijazno so nas podprli.
V prvem filmu ste največkrat snemali prizor, ko ste Julijo prijeli za dojko. Je to res?
Večkrat smo ga ponovili. Bilo je precej neprijetno, nerodno. Ko prvič srečaš osebo in jo moraš prijeti za dojko. Nočeš, ne upaš, nerodno ti je ... potem se začneš smejati.
S čim ste tokrat začinili vaš novi film? Kaj je tisto, kar bo krepilo naše trebušne mišice?
Poleg tega, da v filmu nastopajo vsi poznani liki in znane lokacije, smo dodali še nekaj novih vlog. Pa naj bo presenečenje, kdo vse nas bo zabaval.
V hotelu Pr' Hostar se zgodi dogodek, kamor pridejo zelo, zelo eminentni gostje.
Zagotovo veliko vaših gledalcev nasmeji tudi ta vaš pristni gorenjski naglas. Bi lahko v tem dialektu naše sledilce povabili v kinodvorane?
»Ejga, pridte nas pogledat, al pa pejte v rt.« (smeh)
Zaupajte nam, Dejan, se vam morda zdi, da se Slovenci sramujemo kmečkega porekla, čeprav je del naše kulture, na neki način je naša dediščina?
Sramujemo je morda malo močna beseda. Raje uporabiva izraz spoštujemo. Zdi se, da narodnozabavno glasbo spremlja zelo, zelo, zelo veliko ljudi. Tudi veselice so precej obiskane. Menim, da je dovolj prostora za vse, tako za nekaj novega kot tudi za kulturno dediščino.
Zdi se, da ste na pravi poti, da to dediščino na neki svoj način (preko humorja) prinesete med vse nas. Pa nam za konec zgolj še zaupajte – kaj pa je tisto, kar vam nariše nasmeh na obraz?
Pogosto se nasmejim kar sam sebi, ko se mi kaj zabavnega zgodi. Zdi se mi namreč pomembno, da se znam pošaliti na svoj račun. Drugače pa se zabavam ob dobri šali, komediji, filmu, seriji in seveda v družbi pravih prijateljev.
V družbi prijateljev, s katerimi ste posneli novi film?
Z njimi, in seveda tudi s širšo družbo.
