V soboto, 16. julija, so s podelitvijo nagrad na glavnem trgu v Ljutomeru sklenili 18. izdajo Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina. Najboljši film je postal ŽALOST. Častna huda mačka za izjemne prispevke k žanrski kinematografiji sta prejela častna gosta festivala, ameriški igralec Robert Englund in ameriški režiser Jack Sherman. Vinski šampion hudi maček pa je letos pripadel souvignonu 2021, Vina Herga.
Letošnji Grossmann je ponudil 69 filmov, od teh se jih je pet potegovalo za nagrado hudi maček, šest za hrupnega mačka, 12 za Slakovega hudega mačka in 16 za nagrado méliès d'argent, motrile pa so jih žirije:
Hudi maček: Jack Sholder, Luis Curci, Igor Zupe
Slakov hudi maček in melies d’argent: Marina Richter, Ana Jurc, Nenad Bekvalac
Hrupni maček: Igor Vidmar, Petra Seliškar, Simon Kardum
Mala delavnica groze: posebna Grossmannova komisija
NAGRADE:
HUDI MAČEK za najboljši celovečerni film:
ŽALOST
Tajvan, 2021
Režija: Rob Jabbaz
Utemeljitev:
Žalost izpolnjuje vse pogoje za vrhunski žanrski film. Je neizprosen. Je domiseln. Ponuja močne like in odlično igro. Ima imenitne posebne učinke. Je relevanten za svet, v katerem živimo. Je dobro režiran in lepo posnet. Žirija meni, da se odlično prilega festivalu, ki pomika meje. Zato prejme glavno nagrado.
Posebna omemba
VALJENJE
Finska, 2022
Režija: Hanna Bergholm
Utemeljitev:
Posebno omembo prejme Valjenje za odlično spajanje žanrskega in art filma v svoji nežni, a včasih tudi brutalni dramatizaciji učinkov disfunkcionalne družine na psiho mlade deklice.
NAGRADA OBČINSTVA za najboljši celovečerec:
SLEDITE JI
ZDA, 2021
Režija: Sylvia Caminer
HRUPNI MAČEK za najboljši glasbeni dokumentarec:
PODZEMLJE d.d. – VZPON IN PADEC ALTERNATIVNEGA ROCKA
Avstralija, 2020 Režija: Shaun Katz
Utemeljitev:
Dokumentarec Podzemlje d.d. ‒ vzpon in padec alternativnega rockapredstavi svojo tematiko na najboljši možen način, z doživetimi pričevanji protagonistov – številnih najbolj znanih imen ameriške pankovske in postpankovske alternative, ki brez dlake na jeziku kritično in samokritično secirajo sebe in sceno, njene vzpone in padce pod pritiskom monetarnih siren profitarske glasbene industrije po eksploziji Nirvane, s končnim sporočilom: glasbo je treba ustvarjati zaradi nje same in v zvestobi samim sebi.
Posebna omemba
ZVERI IZ SOČE
Slovenija, 2021
Režija: Jaka Čurlič
Obrazložitev:
Posebno omembo je žirija hrupnega mačka namenila kratkemu dokumentarcu Zveri iz Soče, ki odlično predstavi ta izjemen in širše pomemben alter kulturni festival.
MELIES D'ARGENT, nagrada Evropske federacije festivalov fantastičnega filma za najboljši evropski fantastični kratki film:
ODRTA
Francija, 2020
Režija: Joachim Hérissé
Siamski dvojčici sta v svoji osami obsojeni na prisilno skupnost. Ko se ena od njiju odloči za samostojnost, bo to pomenilo več kot samo odrezano okončino ... V tej srhljivi, čudovito realizirani animaciji stop-motion je zločin edina pot do protagonistkine samoizpolnitve. Glasen krik po svobodi je obenem tragična gesta samouničenja.
Naš kandidat za nagrado melies d’argent je film Odrtarežiserja Joachima Hérisséja.
SLAKOV HUDI MAČEK za najboljši kratki film:
ZA VEDNO LOČENI
Tajvan, 2021
Režija: Alan Chung-An Ou
Utemeljitev:
Morda se zdi, da smo priča protagonistkinemu žalovanju ob smrti bližnje sorodnice, a ton filma se kaj kmalu spremeni. Priča smo bliskoviti preobrazbi iz obupa v ljubosumje in sovraštvo, ki se bo stopnjevalo do silovitega izbruha maščevalne jeze.
Nagrado Slakov hudi maček podeljujemo filmu Za vedno ločeni tajvanskega režiserja Alana Chung-Ana Ouja.
Posebna omemba
AU PAIR
Španija, 2021
Režija: David Pérez Sañudo
Utemeljitev:
Če živiš v odročnem kotičku španskega podeželja, moraš za razvedrilo poskrbeti sam. To je srž kratkega filma, ki napetost stopnjuje s poigravanjem z gledalčevimi pričakovanji, ob čemer se močno naslanja na španske žanrske trope.
S posebno omembo se poklanjamo filmu Davada Pereza Sanude, Au Pair.
Zmagovalec Male delavnice groze:
Letos so v Mali delavnici groze nastali trije filmi:
Prikrito zlo
Tomaž Fras in David Dibelčar
Nor znanstvenik
Vanja Lea Kocen
Alternativno
Bernard Rebernik
Zmagovalec pa je Prikrito zlo Tomaža Frasa in Davida Dibelčarja.
ČASTNI HUDI MAČEK za izjemne prispevke k žanrski
kinematografiji:
Robert Englund
Verjetno na vsem svetu ni človeka, ki ne bi vedel, kdo je Robert Englund. Z vlogo Freddyja Kruegerja je ustvaril eno največjih ikon grozljivega filma in postal globalni popkulturni fenomen. V svoji bogati karieri je igral v več kot 80 filmih in številnih TV-serijah, trenutno ga lahko spremljate v zadnji sezoni The Stranger Things.
Robert Englund je klasično šolani igralec. Poklicno pot je začel v gledališču, kjer je nastopal v klasičnih dramah. Pred filmsko kamero je prvič stopil leta 1973 v drami Buster in Billie režiserja Daniela Petrieja. Do konca sedemdesetih je nastopal v stranskih vlogah v filmih, kot so Nevarno mesto (Hustle, 1975, Robert Aldrich), Stay Hungry (1976, Bob Rafelson), St. Ives (J. Lee Thompson, 1976) in Dan velikih valov (Big Wednesday, 1977, John Milius), pojavil pa se je tudi v številnih TV-serijah. Igral je tudi stranske vloge v treh kultnih grozljivkah: Eaten Alive (1976, Wes Craven), Mrtvi in pokopani (Dead & Buried, 1981, Gary Sherman) in Galaksija groze (Galaxy of Terror, 1981, Bruce D. Clark, produciral je Roger Corman).
Po uspehu z vlogo prijaznega vesoljca Willieja v TV-seriji V je v začetku osemdesetih hotel drugačno vlogo. Seveda je šlo za vlogo nesmrtne horror ikone Freddyja Kruegerja v klasični grozljivki Wesa Cravena Nočna mora v Ulici brestov (1984). Film je dosegel izjemen uspeh po vsem svetu. Kot Freddy Krueger je nastopil v kar šestih nadaljevanjih, v filmu Freddy vs. Jason (2003, Ronny Yu) in TV-seriji Freddyjeve nočne more (Freddy’s Nightmares, 1988‒1990). Lik Freddyja Kruegerja se je pojavil tudi v številnih pogovornih oddajah, stripih, glasbenih videospotih in animiranih serijah.
Vsa leta je ostal zvest grozljivkam in nastopil v številnih filmih, kot so Night Terrors (1993), The Mangler (1995, oba je režiral Tobe Hooper), Gospodar želja (Whishmaster, 1997, Robert Kurtzman) 2001 Maniacs (2005, Tim Sulivan) in Fear Clinic (2014, Robert Hall) .
Leta 1988 je režiral svoj prvi film, grozljivko 976-EVIL, pri kateri je kot koscenarist sodeloval bodoči oskarjevec Brian Helgeland. Leta 2008 je režiral še eno grozljivko, Killer Pad.
Jack Sholder
Režiser Jack Sholder med velikani žanrskega filma zavzema prav posebno mesto, saj ga po lastnem priznanju grozljivke niso zanimale. A kljub temu in morda prav zato, ker je hotel preseči žanrske konvencije, je ljubiteljem grozljivk in fantastike priskrbel kopico mojstrovin, med katerimi najbolj izstopajo kultni klasiki Sami v temi, Maščevanje v Ulici brestov in Skrivač.
Svojo kariero je začel kot montažer. Prvi kratki film Vrtna zabava (The Garden Party, 1973) je posnel po kratki zgodbi Katherine Mansfield, v njem pa so igrale Beatrice Straight, Maia Danziger in Jessica Harper. Zanj je prejel številne nagrade.
Ko se je distribucijsko podjetje New Line Cinema odločilo začeti lastno filmsko produkcijo, mu je producent Robert Shaye ponudil priložnost za celovečerni prvenec. Sami v temi (Alone in the Dark, 1982) s svojo večplastno zgodbo (ki jo je Sholder tudi sopodpisal) spada med najbolj samosvoje in subverzivne predstavnike slasher žanra.
Leta 1985 je režiral Maščevanje v Ulici brestov (A Nightmare on elm Street Part 2: Freddy's Revenge), prvo in zagotovo najbolj transgresivno nadaljevanje slavne filmske serije. Film je kljub finančnemu uspehu ob izidu trčil ob nerazumevanje kritikov, a je z leti pridobil kultni status.
Njegov najbolj znan film Skrivač (The Hidden, 1987) je edinstven spoj znanstvene fantastike in policijskega trilerja. Film je navdušil kritike in žirije na najprestižnejših žanrskih festivalih (Avoriaz, Fantasporto, Sitges), bil pa je tudi nominiran v večini pomembnejših kategorij za nagrado saturn.
Sledili so filmi različnih žanrov, od akcije Odpadnika (Renegades, 1989) s Kieferjem Sutherlandom in Loujem Diamondom Phillipsom prek vojne TV-drame Ko posije sonce (By Dawn's Early Light, 1990) do znanstvenofantastične romantične komedije 12:01 (1993). Med letoma 2004 in 2017 je predaval na Western Carolina University.
