To pomeni, da se veliko ljudi, med njimi tudi veliko mladih, s tem izjemnim hobijem srečuje prvič. Pravzaprav je vrtnarjenje več kot hobi, je pravi način življenja. V ta namen smo pripravili nekaj enostavnih in kratkih napotkov, ki bodo pomagali vaše domače vrtičke spremeniti v rodne grudice.
Narava ima velik vpliv na zdravje in dobro počutje
Strokovnjaki so dokazali, da se v mirnem in zelenem okolju raven kortizola pri ljudeh zniža. Da bi uživali v vseh darovih, ki nam jih prinaša lasten vrtiček, pa moramo biti pripravljeni zavihati rokave in se nekoliko umazati, saj je za vzgojo zdravega vrta nekaj potrpežljivosti in osnovnega znanja nujnega. Katere vrste rastlin so primerne za sejanje in sajenje v našem okolju in kako jih razporedimo v grede? Kako pravilno skrbimo zanje in za tla? Katero orodje je nujno in na katero se lahko vedno zanesemo? Ne glede na to, ali želimo zase in za svoje bližnje pridelati obilico domače zelenjave ali ustvariti cvetlični vrt, vreden Instagrama, se moramo držati nekaj istih osnovnih pravil.
Vrtnarjenje je odličen način za izživljanje svoje ustvarjalnosti, s katerim uredimo svojo okolico in zaživimo bolj zdravo življenje. Je vsestranski hobi, ki ima veliko pozitivnih učinkov, saj med drugim tudi niža krvni tlak in izboljšuje razpoloženje.
7 PRAVIL ZA ZAČETEK
1. Pripravite osnovni načrt.
Prvi korak do zdravega vrta je dober plan. Označite si, kje želite imeti gredice, ob upoštevanju velikosti, oblike in lokacije svojega vrta.
2. Uporabljajte visoke grede z bogato zemljo.
Kakovostna prst je ključna za povečanje pridelka. Globok, organsko bogat substrat spodbuja rast zdravih in obsežnih korenin, ki lahko posledično dosežejo več hranil in imajo boljši dostop do vode.
Najhitrejši in najbolj enostaven način, da zagotovimo svojim rastlinam s hranili bogato zemljo, je uporaba visokih gred. Tako vzgojene rastline lahko ustvarijo do štirikrat večji pridelek kot enaka površina na običajnih talnih gredicah.
Vrt v visokih gredah je tudi veliko bolj enostaven za vzdrževanje in nam zato prihrani veliko časa. Ker rastline rastejo dovolj blizu ena drugi, izrinejo konkurenčni plevel, zato porabimo manj časa za pletje. Zaradi visoke postavitve pa je tudi zalivanje in pobiranje pridelkov učinkovitejše. Visoke grede natančno opredelijo, zamejijo in poenostavijo območje vrtnarjenja, ki ga je tako lažje nadzorovati in vzdrževati.
3. Grede oblikujte v kupole, ne ravne ploskve.
Oblika gredic je lahko zelo pomembna, še posebej če smo omejeni s prostorom, ki ga imamo na voljo. Visoke grede bodo še učinkovitejše, če bomo zemljo v njih nasuli tako, da bo v središču višja kot ob robovih. Čeprav se nam razlika v površini na prosto oko mogoče ne zdi očitna, nam takšen način oblikovanja grede nudi veliko več površine (tudi do 20 %) za sajenje ter boljšo izpostavljenost vseh rastlin soncu. Zelene rastline, kot sta na primer solata in špinača, so odlične za sajenje na robovih zaobljene grede.
4. Sadite v trikotniku namesto kvadratu.
Vsak vrtnar si želi na prostoru, ki mu je na voljo, pridelati čim več zelenjave. Sadike zato razporejamo v obliki trikotnika (izmenični vzorec oziroma šahovnica) in ne kvadrata (pravokotne linije ena na drugo). Na vsako gredico boste tako lahko zasadili od 10 do 15 odstotkov več rastlin.
A pozor! Ključnega pomena je, da rastline, ki tega ne prenesejo, ne razporejamo preveč na tesno, saj v gneči ne bodo dosegle polne velikosti in pridelka. Če povečamo razdaljo med glavnato solato za le dva centimetra (z 8 na 10 cm), se njena masa skoraj podvoji. Prevelika gneča med rastlinami lahko povzroči tudi stres, zaradi katerega bodo bolj dovzetne za bolezni in napade žuželk.
5. Za dober izkoristek prostora poskusite plezalke.
Ne glede na to, kako majhen je naš vrt, lahko izkoristimo navpični prostor in s tem občutno povečamo svoj pridelek. Rastline, ki potrebujejo veliko prostora, kot so paradižnik, fižol, grah, buče, melone, bučke in podobno, lahko gojimo v višino, podprte z rešetkami, ograjo ali količki.
Navpično gojenje zelenjave nam prihrani tudi čas, saj je obiranje in vzdrževanje hitrejše in učinkovitejše. Zaradi boljšega kroženja zraka je tudi manj verjetno, da bi te rastline prizadele glivične bolezni.
6. Poparčkajte pravilno.
Kombinirano sajenje združljivih rastlin je odličen način, da prihranimo prostor. Ena takih kombinacij je znana kot »tri sestre«. Gre za koruzo, fižol in buče, kjer robustna koruzna stebla nudijo podporo fižolu, buča pa prosto raste po tleh in zasenči konkurenčni plevel.
Združljive kombinacije so na primer: paradižnik, bazilika in čebula; listna solata in grah ali kapusnice; korenje, čebula in redkvice; pesa in zelena. Obstajajo pa še mnoge druge, o katerih se lahko pozanimamo, ko ustvarjamo načrt svojega vrtička.
7. Čas je izredno pomemben.
Zaporedno sajenje nam omogoča, da v eni sezoni na določenem mestu vzgojimo več kot en pridelek. Spretni vrtnarji z izkušnjami ali dobrim načrtom lahko na istem mestu pridelajo celo tri ali štiri pridelke na leto. Zgodnjemu pridelku listne solate lahko na primer hitro sledi koruza, nato še zelena in zimski česen.
Če se želimo poskusiti v vzgajanju zaporednega pridelka, se moramo držati naslednjih pravil: vedno uporabimo sadike, ne sejemo neposredno v gredico; izberemo hitro dozorevajoče sorte; med vsako zasaditvijo zemlji dodamo nekaj komposta.
NEPOGREŠLJIVI PRIPOMOČKI ZA VRTNARJENJE
1 Rokavice
2 Škarje
4 Lopatka
5 Motika
6 Zalivalka ali cev z nastavljivim priključkom
7 Velika posoda za zalivanje in presajanje