Zadnji roman Jureta Godlerja, Vohun, ki me je okužil, se dogaja na slikovitih lokacijah po Evropi, ki jih avtor rad obiskuje tudi sam. Voditelj Milijonarja in ustvarjalec podkasta Gospoda, ki se bo v petek vrnil na male zaslone tudi z oddajo Ta teden, vam ponuja nekaj namigov za pobege solo ali v dvoje, nova vohunska dogodivščina pa izide jeseni.
OI
»Avstrijski Attersee sem spoznal, ker je imel tam moj najljubši pianist, Friedrich Gulda, hišo, kamor se je rad umaknil in ustvarjal. Takoj je postal ena mojih najljubših lokacij–- ob Malibuju in Capriju. Všeč so mi mir, odsotnost ljudi in ogromno poti za hribolazenje. Kot država zase.«
OI
»V knjigi Vohun, ki me je okužil, je Attersee prizorišče, kjer spoznamo pravi zaplet zgodbe. Podrobnosti ne bi razkril, mogoče le to, da Filip Novak in Spencer S. Spencer bežita pred policijo na adrenalinski vožnji po cestah okoli jezera v klasičnem jaguarju XJ in z njim pristaneta v jezeru.« Če ste dvomili: to športno limuzino vozi tudi Jure.
OI
»Benetke so mi najbližji odklop od Slovenije, kjer se povsem sprostim ob kulinariki, vinu in čudovitih razgledih. So pa minila že kar štiri leta, odkar sem bil tam nazadnje. Rad se sprehajam po mestu in ob kanalih z razgledom uživam v kozarcu dobrega vina.«
OI
V Juretovi knjigi so Benetke, v stilu filmov, kot so Italijanski posel, Moonraker in Casino Royale, ena od lokacij, ki igra predvsem na dušo nostalgikov, italijanskega stila in dolce vite. Mimogrede, Jure je tudi veliki ljubitelj festivala Sanremo, ki ga vedno podrobno spremlja.
OI
Si sploh lahko predstavljate akcijsko kriminalko v Benetkah brez lova s čolni na življenje in smrt? Seveda ne manjka niti v Vohunu in seveda je v dirko po kanalih vpletena ikonična riva aquarama – čoln, za katerega Jure pravi, da je ena dveh najlepših stvari, ki jih je izdelala človeška roka. Druga je klasična Cartierjeva moška zapestna ura Tank.
OI
»Kdorkoli se preseli v London in nima v življenju res početi kaj drugega, je lahko do smrti zaposlen z Londonom,« pravi ljubitelj britanske kulture, ki ve o kraljevi družini in njenih navadah več kot povprečen otočan. »Ni izključeno, da sem bil v prejšnjem življenju corgi v Buckinghamski palači, ko je bila kraljica Elizabeta II. še v rosnih 50. letih,« se pošali Jure.
OI
»Ena mojih najljubših je ulica antikvariatov Cecil Court. Tam najdeš prave zaklade po smešnih cenah. Če veš, kaj iščeš. Jaz sem domov znosil cele potovalke knjig, tudi faksimile rokopisa Einsteinove Teorije relativnosti in kup Mozzartovih faksimilov rokopisov in notnega gradiva, ki je sicer zelo drago, tu pa so cene simbolične.«
OI
Kaj je pravi gospod ali pa fiktivni otoški vohun, ki da kaj nase, brez obleke z ulice Savile Row, kjer že stoletja domujejo svetovno znani krojači? Eden najbolj zabavnih delov Vohuna poteka na temačnih londonskih ulicah, kot zanimivost pa lahko omenimo, da športno aktivni Jure ne nosi trenirk. Teče v pajkicah, golf igra v hlačah, sproščeno pa poseda v tvidu.
OI
»Capri je kraj, ki bi si ga jaz izbral za tam umreti. In nekateri liki v knjigi tam tudi umrejo,« se namuzne Jure, ki je finale Vohuna postavil v slovečo modernistično vilo Casa Malaparte na vzhodu otoka, ta pa krasi tudi naslovnico. Zanimivost: Jure napete zgodbe piše ob prižganih javnih kamerah na lokacijah, kjer se odvijajo.
OI
»Ta otok ima v sebi neko energijo, kot prostor in simbolično, ker je skala sredi morja. To ni otok za družinsko kopanje, pravo doživetje so razgledi, ostanki Ville Jovis, rezidence cesarja Tiberija, ki je vladal s Caprija, ne iz Rima. Čez dan otok obišče okoli 50.000 turistov, ki povzročajo kaos, ko pa ob 20. uri odpelje zadnji trajekt, se Capri umiri in postane raj. Osvetljen je, greš na sprehod, kaj dobrega poješ in se izgubiš v lučkah za lahko noč.«
