V čem sta si z Rebeko podobni in v čem se najbolj razlikujeta?
Na prvo žogo ljudem, ki me ne poznajo, delujeva podobni, v bistvu pa je kar nekaj razlik. Sama sem imela v srednji šoli lepe ocene kot Rebeka, (smeh) bila sem bolj prijazna in večino časa sem se družila s fanti, ne s puncami. Nikoli nisem bila zlobno dekle. Podobni sva si v tem, da imava obe radi adrenalin, motorje in dogajanje. Rebekin problem je bil, da je bila v 7. epizodi zaljubljena v profesorja – tudi meni je bil všeč asistent na fakulteti.
Kateri predmet vam je bil v srednji šoli najbolj všeč in kateri najmanj?
Najbolj so mi bili všeč »piflarski« predmeti in tudi slovenščina – všeč mi je bila književnost. Fizika in kemija pa sta mi bili ogabni. Prav spomnim se, kako sem upala, da naredim ta dva predmeta in zažgem zapiske. (smeh)
Ste kdaj tudi kakšno ušpičili in so morali starši priti v šolo?
Prvi teden v prvem letniku sem dobila ukor oziroma opomin – ne spomnim se točno – vem pa, da je bilo nepotrebno. Na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kamor sem hodila, smo imeli bele halje in krokse. Na dvorišče z njimi ne bi smeli hoditi, ampak odmor je bil dolg pet minut in sošolke, ki so kadile, so na hitro želele pred šolo. Seveda sem šla z njimi in v pol ure dobila klic od mami, da je dobila sporočilo, da delam probleme. Ni mi bilo jasno, kaj se dogaja. Ko sem ji želela razložiti, da sem dobila opomin, ker ne bi smela iz šole v kroksih in halji, mi seveda ni verjela. Komedija.
V 3. in 4. letniku ste zaradi snemanj serij veliko manjkali. Vam je bilo težko nadoknaditi zamujeno in kdaj vam je to uspelo (ob koncih tedna, ste dobili možnost opravljanja testov pozneje …)?
Takrat je bilo zelo težko. Vse izpite in spraševanja sem morala opravljati tako kot moji sošolci. Problem je bil, ker je bila pri določenih predmetih obvezna 90-odstotna prisotnost, ki je jaz nisem mogla uresničiti. Ker sem imela neki izdelek, ki ga je bilo treba narediti, že narejen, ni bilo problema in sem lahko manjkala. S tem so mi šli zelo na roke, če ne, bi enostavno morala pustiti ali šolo ali snemanje.
Kako so vaše izostajanje oziroma pojavljanje v serijah sprejemali starši, sošolci in učitelji?
Vsi so mislili, da mi ne bo uspelo končati letnika. Starši, učitelji, verjetno tudi nekateri sošolci, ne zato, ker bi bila nesposobna, ampak zato, ker je bilo enostavno preveč. Spomnim se, da sem snemala cele dneve, včasih tudi šestkrat na teden, in zvečer doma prepisovala snov, ki so jo delali tisti dan v šoli. Življenja tiste štiri mesece res nisem imela. Ko se je končalo snemanje in ko sem uspešno zaključila letnik, je prišla za mano izgorelost in ni bilo prijetno. To se mi je zgodilo pri 17 ali 18 letih in vem, da tega občutka ne želim več. Vsakič, ko pretiravam z delom in obveznostmi in vidim, da je že na meji, se raje ustavim. Zelo mlada sem se naučila poslušati svoje telo in točno vem, kdaj je vsega preveč in potrebujem premor.
Za serijo Gospod profesor ste žrtvovali lansko poletje. Ste zaradi tega šli na oddih prej ali morda pozneje – ali ga niti niste tako zelo potrebovali oziroma vam ga je bilo vredno »žrtvovati« zaradi dela na seriji?
Lansko poletje sem dejansko žrtvovala poletje, ampak tega niti malo ne obžalujem. V življenju je vse v prioritetah. Moja prioriteta je že nekaj časa karierni uspeh in za to je treba trdo delati. S tem sem se sprijaznila in v tem na neki poseben način tudi uživam. Zadam si cilje, najraje kratkoročne, ki jih je treba doseči. Poleti 2021 je bil moj cilj diplomirati, se vpisati naprej na magisterij in posneti serijo. Ampak kljub temu sem uživala.
Kako ste se ujeli s soigralci?
Zelo dobro. Vsi so tako lepi ljudje. Dejansko smo med snemanjem večkrat rekli, da bi si želeli imeti tak razred v srednji šoli. Ni bilo nobenih skupin, vsi smo bili povezani med sabo, se spodbujali, podpirali …
Se vam je na snemanju zgodila kakšna posebno zanimiva, zabavna oziroma nenavadna anekdota?
No, ni ravno anekdota, je pa bila smola. Ravno tisti teden, ko sem imela največ scen iz svoje epizode, se mi je vnelo oko in zdaj komaj čakam, da vidim, kako bo to videti na kameri. Rebeka v tej epizodi osvaja profesorja in takrat bi se res morala počutiti zapeljivo, jaz pa sem komaj gledala. (smeh)
Kaj vam je bilo najtežje odigrati?
Nič mi ni bilo pretežko odigrati, je pa bilo včasih smešno »pecati« profesorja, kar sem počela večino časa v seriji. V realnosti ne znam »pecati« fantov, zato je bilo na začetku nekoliko nenaravno, ampak mislim, da je uspelo.
Na vašem profilu na Facebooku piše, da ste samski. Je to res?
Res je, samska sem in trenutno mi je tako čisto v redu. Večkrat slišim, pa si sploh želiš biti v zvezi, preveč si izbirčna … Seveda si želim, ampak z nekom, s katerim se ujameva na nekem višjem nivoju: energija, privlačnost ... brez tega ni nič. Nikoli ne bi bila v neki površinski zvezi samo zato, da lahko rečem, da imam fanta.
Trenutno ste v prvem letniku magistrskega programa bančnega in finančnega managementa na Ekonomski fakulteti. Kaj si želite početi?
Kaj si želim početi, je najtežje vprašanje. Veseli me več različnih stvari in ves čas se mi ponujajo zelo dobre priložnosti. Za to sem hvaležna in seveda jih sprejmem, čeprav včasih ne vem, kam v urnik še kaj stlačiti. Trenutno študiram, igram, sem televizijska voditeljica in delam v marketingu in financah. Vsak segment mi prinese neko novo znanje in mi pride prav na različnih področjih. Živim dinamično življenje in verjamem, da ne bo vedno tako, ampak zdaj sem mlada, nabiram izkušnje in ne zapravljam časa za neumnosti. Po koncu magisterija se bom morala osredotočiti na eno stvar in takrat bom izbrala, kar bo v tistem trenutku najbolje zame.
Bo igra ostala hobi? Kako to, da se niste vpisali na AGRFT, oziroma ste morda poskusili, pa ni šlo?
Na AGRFT se nisem nikoli vpisala, niti nisem šla poskusit naredit sprejemnih izpitov. Odločila sem se za študij ekonomije in danes mi ni žal. Se je že zgodilo tako, kot se je moralo. Priložnost za televizijsko serijo se je pojavila kljub temu – moja volja in ljubezen do tega sta bili očitno dovolj močni. Danes obiskujem šolo igre, ki jo vodi Aleš Valič, in moram priznati, da ga naravnost občudujem. Njegovi nasveti, napotki, kritike in vaje, ki jih počnemo, so zelo pomembni in razlika med prej in potem je očitna.
Kaj pa najraje počnete v prostem času?
Najraje se družim, potujem, grem na dnevni izlet.
