»Ne maram izraza pokoj. Umetnik ne more iti v pokoj, lahko samo zamenja formalni status,« najraje pove igralka Polona Vetrih, kadar beseda nanese na položaj umetnikov v družbi. In še kako prav ima! Tudi sama se kot igralka ne bo nikoli upokojila. Čeprav ima formalno status upokojenke, je njena odrska izpoved Ne pozabimo na rože v ljubljanski SNG Drami doživela že več kot petdeset izvedb.
V vsaki od njih je Polona blestela. Koliko od teh uprizoritev si je ogledal njen življenjski sopotnik Mitja Rotovnik, desetletja neponovljivi generalni direktor in 'oče' največjega kulturnega centra v Sloveniji, ljubljanskega Cankarjevega doma, ni znano. Najbrž pa kar veliko. Čeprav ima tudi sam še vedno veliko dela s spremljanjem aktualnega dogajanja na področju kulture v državi, mu časa za partneričino umetnost nikoli ne zmanjka. Se pa na slovenski družabni sceni še vedno dobro ve, da če zakoncev Vetrih Rotovnik ni na premieri, predstava ali dogodek ne bo šel v anale slovenske kulture.
