Vrnimo se za začetek v leto 2016. Takrat še ManuElla je na Emi pometla s konkurenco in si s pesmijo Blue and Red pripela evrovizijsko vstopnico. Ta ji je še bolj odprla svet glasbe, vse skupaj pa jo je med drugim povezalo s svetovnimi umetniki. Simpatična pevka je danes močno vpeta v glasbeno ustvarjanje, le da se predstavlja z umetniškim imenom Manu, ki ima, kot pravi, globlji pomen.
Za nami je še en drugačen vstop v novo leto. Kako ste preživeli zadnje minute lanskega leta?
Zadnje minute 2021 leta sem preživela zelo vznemirljivo, saj se je poleg vstopa v novo leto pripravljal tudi izid moje nove pesmi All That Matters.
Kaj pa veseli december, je bil sploh kaj vesel?
V zadnjem obdobju svojega življenja sem zares doumela, da sta radost in mir nekaj, kar prihaja od znotraj, iz mene. Že po naravi sem zelo vesela in pozitivna duša, in ko pride čas najbolj magičnega meseca v letu, okrašenega v dolge noči, obdane z lučkami, v tem še posebno uživam.
Če se ne motim, pa ste za pravo veselje, kot ste že namignili, poskrbeli prav na silvestrovo?
Res je, to silvestrovo je bilo zame najbolj posebno doslej. Točno opolnoči je izšla moja nova pesem All That Matters. Občutki ob tem so bili neverjetni, saj sem poleg vstopa v novo, svežo energijo tega novega leta 2022 svetu lahko predala še eno najlepših sporočil: Ljubezen je vse, kar šteje. »Love is All That Matters.«
Je to slog, ki vas bo spremljal tudi v prihodnje? Kajti skladba All That Matters, ki je zelo trendovska, kar diši po tujini.
Prav ste ugotovili, da pesem diši po tujini. Moj celotni album je namreč poleg glavnega Erica Baziliana pretežno delo tujih avtorjev. Album stilsko težko opredelim, saj bodo na njem različni slogi, pa vendar smo produkcijsko imeli neko rdečo nit.
»Decembra 2021 je minilo točno deset let od oddaje Misija Evrovizija, v kateri sem nastopila v polfinalu.«
Če se prav tako ne motim, ste bili delno vpeti tudi v predizbore Ema freš 2022?
Res je. Na Emi freš so letos v predizboru sodelovali tudi člani naše družine, vsi trije sinovi mojega moža Marjana, Rok, Nejc in Miha – Hvala Brothers. Moj del sodelovanja pri tem je bila pesem Gremo naprej, za katero sem napisala besedilo in melodijo, Marjan pa jim je naredil glasbeni aranžma.
Na Emi freš ste pravzaprav začeli tudi vi, le da je bila to takrat Misija Evrovizija. Verjetno imate lepe spomine nanjo?
To so čudoviti spomini. Decembra 2021 je minilo točno deset let od oddaje Misija Evrovizija, v kateri sem nastopila v polfinalu. Takrat sem bila dvaindvajsetletno dekle z jasnimi sanjami o Evroviziji.
Vem, da vas večkrat to vprašajo: vas še mika svet Evrovizije?
Če mi bo morda še kdaj namenjen, se ga bom lotila na pravi način in s pesmijo, za katero bom čutila, da je zanj prava.
Spremljate pa jo še?
Svet Evrovizije je poseben svet, opisala bi ga kot pravljičnega. Ko ga enkrat izkusiš, si z njim povezan in za vedno postane del tebe.
Kaj pa Emo, na kateri bo letos kar precej mladih in manj znanih imen?
Prav tako. Tudi sama sem bila nekoč, ko sem začela, neznano ime. Če je nekdo talentiran, ima fantastično pesem, je to zame nepomembno. Po dobrem nastopu si to ime hitro zapomnimo.
Po evrovizijskem nastopu v Stockholmu ste nežno namignili, kam bo šla vaša glasbena smer. Ste danes glede tega že na cilju?
Mislim, da nikoli ne smemo biti na cilju, kajti ko enkrat smo, to pomeni, da se je pot že končala. Še vedno je moja vizija ista: da bi s svojo glasbo prepotovala svet. V zadnjih dveh letih to fizično ni bilo mogoče in tako smo več ustvarjali doma. Ne glede na to, kaj prinaša prihodnost, je glasba tista, ki je velik del mene in brez katere se nikoli nisem videla.
»Svet Evrovizije je poseben svet, opisala bi ga kot pravljičnega.«
Ko sva že omenila Švedsko – nekaj časa je bila vaš drugi dom. Bi se še vrnili na sever?
V Stockholmu sva živela dve leti, bila je čudovita izkušnja s številnimi preizkušnjami, vendar sva se tam počutila precej domače. Živela tam pa ne bi več, saj nama podnebje res ni ustrezalo, bilo je prehladno in pozimi predolge noči.
Kako pa se zdaj počutite na domači zemlji, v Sloveniji?
Počutim se doma. Po izkušnji življenja v tujini sem končno našla svoj mir. Slovenijo imam zdaj raje kot kadar koli prej. Zdi se mi, da imamo tukaj čisti raj na zemlji. Le kot narod bi lahko bili složnejši ...
S čim vsem pa se Manu ukvarja danes? Je to samo glasba ali ...?
Glasba, glasba, glasba. Ker pa smo duhovna bitja, ima glasba pri meni širok pojem. Zato si prizadevam širiti lepe vibracije – ne samo s petjem, ampak tudi kot človek sočloveku, pomagati v vsakem trenutku, kadar je to mogoče.
Kaj pa vas notranje najbolj pomiri oziroma vam napolni dušo?
Ljubezen je vse, kar šteje ... a ne? Vsekakor sem prepričana, da prav vsi na tem svetu iščemo predvsem ljubezen, a vse prevečkrat se zgodi, da iščemo potrditev za to v drugih, namesto da bi jo najprej dali sami sebi. Nato nam je res ni težko deliti.
In za konec še, kaj vse si želite v letošnjem letu?
Predvsem miru in radosti zase in za ves svet. Da bi živeli svobodno, brez omejitev, brez strahu. »Love is All That Matters.«
