Gre za satiro o dveh astronomih (Leonardo DiCaprio in Jennifer Lawrence), ki ugotovita, da Zemlji grozi komet ki bo čez pol leta treščil na Zemljo ter uničil vse kar leze in gre. Pojavi pa se težava: človeštva (razen redkih) to sploh ne zanima.
Astronoma odkritje predstavita tudi ameriški predsednici (Meryl Streep), ki pa jo razveseli dejstvo, da verjetnost trčenja ni 100, ampak “le”, 99,7 odstotna. V politične namene sproži tudi gibanje “Don’t Look Up!” (Ne glej navzgor!), ki zanika grožnjo uničenja preprosto tako, da ljudem svetuje, naj ne gledajo v nebo, saj tako ali tako ne bodo videli ničesar.
Vendar se na nekem zborovanju gibanja izkaže, da je kaj videti - komet se že sveti na nebu.
Medtem druge države poskušajo rešiti planet, vendar poskus propade. Ljudje pa še vedno niso prepričani in se raje ukvarjajo s prepiranjem na družabnih omrežjih in zbiranjem všečkov v svojih mehurčkih, medije pa večinoma bolj zanima, ali bodo kljub grožnji s koncem sveta vseeno organizirali Super Bowl.
Časa na koncu ni več, komet trešči na Zemljo in uniči življenje na njej. Izkaže pa se, da je ameriška predsednica s svojim največjim donatorjem, mulitmilijarderjem, navdušenim nad vesoljsko tehnologijo, skrivaj skovala načrt za rešitev - vendar ne Zemlje, pač pa izbrane elite. Z vesoljsko ladjo z nepreverjeno tehnologijo peščica bogatašev, politikov ter njihovih pristašev pobegne z Zemlje in ladja čez 25.000 let doseže enega od planetov, podobnih Zemlji.
Film čudovito zajema današnji čas. Če namesto besede komet vstavite “klimatske spremembe” ali “pandemija”, vsebina filma postane nadvse podobna svetu v katerem zares živimo - brezbižnost, prepiri na družabnih omrežjih, zanikanje obstoječega, dvom v znanost, politično izkoriščanje, egoizem (ne le elit) … in množice, ki se nočejo soočiti z grozečo nevarnostjo, ampak raje gledajo v tla. Sporočilo je jasno: Glejmo navzgor! Razen seveda, če vam je vseeno …
