»Zdaj sem veliko bolje. Nisem pa bila dobro. Umaknila sem se, ker preprosto ničesar več nisem zmogla. Nekateri temu pravijo izgorelost, jaz za svoje stanje raje pravim pregorelost. Na vseh področjih življenja – od zasebnega do profesionalnega, nazadnje pa mi je svoje povedalo še telo in me položilo v večtedensko nemoč. Preprosto nisem bila več zmožna funkcioniranja za normalno življenje. Tisti, ki ste že imeli to izkušnjo, veste, kako je hudo, nekateri se s tem še niso srečali in jim želim, da se nikoli ne. Je pa to izkušnja in huda lekcija, da je treba skrbeti zase. Skrbela sem za svoje misli, telo, za svoj mir in nazadnje tudi postavila nove temelje za življenje, ki so boljši zame,« razloži Anja, ki je tri mesece preživela na Koroškem s svojo družino, ki ji ves čas stoji ob strani, za kar ji je zelo hvaležna.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Pomoč živali
Ves čas je bila obdana z živalmi, ki jih okoli njenega doma ne manjka. »Joj, te moje živalce! Ne vem, kako bi bilo brez njih, res jih obožujem. Njim je pomembno samo to, da sedim z njimi. In tako je potekal prvi mesec. Jaz sem tako in tako samo sedela, jokala in bila izjemno žalostna, one pa so bile ves čas ob meni. Sploh naša kobila Inge je tako čuteča živalca. Enkrat sem jokala, pa je prišla za mano in mi dala svojo ogromno glavo na moje rame. Ja, seveda sem jokala še bolj. Odkar sem se vrnila nazaj v Ljubljano, jih kar pogrešam, prav tako dom,« je iskrena voditeljica. In kakšne načrte ima za naprej? »Ostati vesela v veselem decembru in še naprej. In vse to želim delati počasi, poslušati predvsem sebe, ne toliko drugih.«
