Če se še niste ujeli na nalezljivi ritem in refren pesmi Ko primeš me za roko, ki sta jo ustvarila z Žanom Serčičem, naj vam razkrijemo, da sta se Rebeka in Sebastian letošnjega veselega decembra lotila resno, kot še nikoli.
Izgovor za praznovanje je 20 let njunega prijateljstva, v resnici pa sta oba velika oboževalca objemov, poljubov, veselja, širjenja pozitivnih misli in malih, toplih pozornosti polnih tednov ob koncu leta. »To je poseben čas, ki še tako zaposlene ljudi spomni, kaj je v življenju zares pomembno, jih ustavi, spomni na bližnje in je zato res čaroben. Obsedena sem z veselim decembrom, barvami, okraski in vsem tem kičem. Že vse življenje, pa tudi hčerki sem navadila, da komaj čakata ta čas in že takoj na začetku decembra okrasimo celo hišo,« pravi Rebeka, Sebastian pa dodaja: »Če ne prej, se ob začetku adventa zavem, da se moram malo ustaviti in si vzeti več časa za družino in prijatelje. Kakorkoli zguljeno se to sliši, živimo prehitro, divjamo ... ta čas pa je protiutež temu. Zato imam rad december in si vedno vzamem čas za druženje, male pozornosti in božično večerjo z mojimi domačimi.«
Del njunega nepozabnega praznovanja je bila tudi božična čajanka z vročo čokolado, čajem, kuhanim vinom in izbranimi sladkorčki. Glavni namen druženja je bilo opozoriti na to, da bosta Rebeka in Sebastian že čez nekaj dni poletela na sever, kjer bosta Božičku osebno predala pisma s pozitivnimi sporočili in željami Slovencev. Pisma Božičku je na čajanki napisalo tudi nekaj Rebekinih in Sebastianovih prijateljev: Katarina Benček, Mirjam Poterbin, Bepop dami Tinkara in Alenka, Marko Vozelj, Andrej Težak - Tešky, Omar Naber, Jure Godler in drugi.
