30-letni Mateusz (po naše Matevž) Kawecki iz Hutkowa na jugovzhodu Poljske je bil povsem običajen moški. Živel je sicer v Nemčiji, v Hannovru, kjer je delal na gradbiščih. V službi ni imel težav in na Poljskem ga je čakala zaročenka, noseča z njegovim prvim otrokom. Bil je splošno zadovoljen in nezahteven človek.
28. marca 2018 se je odločil, da si bo vzel nekaj dopusta in se odpravil v vas Lipia Gora na severozahodu Poljske, kjer je živela njegova zaročenka. To mu je bilo še posebej pomembno, saj naj bi v tistem času povila njegovega otroka.
Ko je ob 11:30 z avtomobilom zapustil Hannover, je bil dobre volje, saj se je neučakano veselil srečanja s svojim otrokom in svetle prihodnosti v krogu svoje novonastale družinice.
Vendar na cilj ni nikoli prispel.
Nikoli ni videl svojega otroka in njegova zaročenka ni nikoli imela priložnosti postati njegova žena. Njegovo nepričakovano izginotje je ostalo uganka, polna skrivnosti.
Naslednji dan, 29. marca 2018, zjutraj, je visoko noseča zaročenka nestrpno čakala njegov prihod. A zaman. Prišel naj bi okrog 9. ure, a tudi lep čas po tem še ni prispel.
Kasneje tisti dan je prejela njegovo SMS sporočilo, v katerem ji je sporočil, da bo zaradi gostega prometa zamudil nekaj ur. Nekoliko bolj brez skrbi ga je še naprej čakala. Dan se je že prevesil v noč, od njega pa še vedno ne duha ne sluha. Postajala je zaskrbljena, ga poskušala priklicati na telefon, a ni se oglasil. Prav tako ni odgovarjal na njena SMS sporočila.
Stopila je v stik z njegovo sestro in materjo, a tudi one niso vedele, kaj se z njim dogaja.
Mateuszev oče, ki je tudi živel v Hannovru, je sporočil, da je z njim stopil v kontakt preko telefona ob približno 10:30, ko naj bi mu sin povedal, da se nahaja na območju poljske vasi Szczecin, tik ob nemški meji, približno 220 km od cilja. Tam naj bi se zataknil v prometno gnečo, kar se ujema s sporočilom, ki ga je prejela njegova zaročenka.
Odločili so se, da bodo še malo počakali, saj so upali, da le močno zamuja. Tudi naslednje jutro ga ni bilo. Končno so stopili v stik z oblastmi in ga prijavili za pogrešanega. Policisti so jim povedali, da trenutno ne morejo ukrepati, saj Kaweckega ne pogrešajo dovolj dolgo in se bo najverjetneje pojavil sam.
Po nekaj dneh je postajalo vse bolj očitno, da je nekaj zelo narobe, Kaweckega pa so končno tamkajšnje oblasti uvrstile na seznam pogrešanih oseb.
Poljski organi so ugotovili, da je bil njegov mobilni telefon vklopljen še nekaj dni po tem, ko ga je nazadnje uporabil, vendar ga niso mogli najti. Nemški organi, ki so tudi sodelovali, prav tako niso imeli sreče pri iskanju aparata.
Na presenečenje vseh je bilo ugotovljeno, da telefon ni bil nikoli povezan s poljskim telefonskim omrežjem, zato se je postavilo vprašanje, kako se je lahko preko tega telefona pogovarjal z zaročenko in očetom.
Čeprav na meji ni bilo fizičnega osebja, so bile nameščene nadzorne kamere. Po pregledu vseh posnetkov niso našli niti enega dokaza, da je Kawecki kadarkoli prestopil mejo.
Njegova družina je dobila vtis, da državne oblasti ne preiskujejo primera dovolj aktivno, zato so vzeli stvar v svoje roke. Lotili so se lastne preiskave in ponovili pot, ki bi jo opravil Mateusz. Na poti so zaslišali morebitne priče, nalepili plakate z njegovo fotografijo in delili letake. Oglasili so se tudi na televiziji in prosili javnost za informacije. O Kaweckem in o njegovem avtomobilu ni bilo sledi. Kam so izginili?
Nihče ni vedel, kam je odšel in kaj se je z njim zgodilo.
Policisti so poskušali družino prepričati, da je najverjetneje pobegnil, da bi si ustvaril novo življenje. S tem pa zaključili preiskavo. Na njihovo presenečenje se je izkazalo, da primer še zdaleč ni končan in da se bo še bolj zapletel.
Kaweckovo mati, ki je živela na podeželski kmetiji v Hutkowu, je 12. septembra 2018, skoraj šest mesecev po sinovem izginotju, obiskal sosed in ji povedal, da iz hleva na robu njegovega posestva prihaja neverjeten smrad, ki se od julija tega leta vedno bolj stopnjuje. Povedal ji je tudi, da misli, da se morda v hlevu skriva mrtva žival, in da bo šel tja in preveril.
Vstopil je v hlev in na podstrešju našel nekaj mrtvega, a ne žival.
Kot ste verjetno že uganili, je našel močno razpadle ostanke osebe. Takoj je obvestil policijo, ki je hitro prišla preiskati grozljivi prizor. Našli so obglavljeno truplo moškega, katerega glava je ležala v bližini in je bila videti, kot da so ji izruvali nekaj zob. Bila je tako izmaličena in razkrojena, da osebe niso mogli takoj identificirati.
Oblačila, v katerih se je nahajalo razpadajoče truplo, so bila krvava, na njih pa je bilo postavljenih nekaj zob. Hlev sicer ni bil videti razmetan, kot bi se v njem kdo boril za življenje. Prav tako niso našli orožja, s katerim bi nekdo lahko izvedel takšen pokol. S stropa skednja sta viseli dve zanki, našli pa so tudi nahrbtnik z mobilnim telefonom, denarnico, poljsko plastenko z vodo in cigaretnimi ogorki in škatlo pomarančnega soka. O njegovem avtomobilu ni bilo sledu, manjkali so tudi ključi.
Poljska policija je kmalu ugotovila, da truplo pripada pogrešanemu Mateuszu Kaweckemu.
V kriminalistični preiskavi se je pojavilo nekaj zelo nenavadnih sledi. Potrjeno je bilo, da je nahrbtnik pripadal žrtvi, vendar se vsebina ni ujemala. Njegova družina je vztrajala, da nikoli ni pil pomarančnega soka in da ga sploh ni maral. Tudi mobilni telefon je pokazal, da ga je nazadnje uporabil za klic 30. marca, ko naj bi klical strica - a je zvonil le nekaj sekund, kot bi se premislil ali klical pomotoma.
V hlevu niso našli tujega DNK ali prstnih odtisov. Najbolj čudno pa je dejstvo, da je družina čez poletje pogosto uporabljala ta skedenj in se je zdelo skoraj nemogoče, da ne bi opazili ali zavohali gnijočega trupla na podstrešju.
Poljske oblasti so zaključile, da je šlo za samomor, saj niso našli dokazov o kaznivem dejanju.
Trdili so, da se je obesil, po nekaj časa pa naj bi glava odpadla in truplo pristalo na tleh. Njegova družina je odločna zanikala možnost, da bi si Mateusz vzel življenje. Jasno so obtožili policijo, da je preiskavo opravila pomanjkljivo.
Njihove obtožbe so se izkazale za še kako utemeljene, ko so lastniki skednja kasneje našli odrezano stopalo in čevelj v kupu sena. Policija torej ni niti dobro preiskala kraja dogodka.
V tem času so se v preiskavo vključili tudi nemški organi in vse skupaj je postalo še bolj nenavadno. Izkazalo se je namreč, da Mateusz očeta ni klical iz vasi Szczecin, kot mu je takrat dejal, temveč iz Nemčije.
Zakaj je lagal o tem, kje se nahaja in kam je namenjen?
Nemški policisti so našli dokaze, da se Kawecki v resnici sploh ni odpravljal proti hiši svoje zaročenke, ampak se je 24 ur po telefonskem pogovoru z očetom z vlakom odpeljal v obmejno nemško mesto Frankfurt an der Oder, nato pa nadaljeval proti poljskemu mestu Slubice na drugi strani reke, kjer so ga posnetki varnostnih kamer ujeli, ko se je z neznano osebo prijavil v hotel.
Naslednji dan se je sam z vlakom odpravil v Varšavo na Poljskem, od koder se je z avtobusom odpeljal naprej do mesta Zamošč, približno 20 km od svojega rojstnega kraja, kjer so nato našli njegovo truplo. Kako je premagal teh zadnjih 20 kilometrov in kaj se je zgodilo z njegovim avtomobilom, ostaja uganka.
Kaj se skriva za čudnim potovanjem in postanki? Zakaj je lagal? Kako se je mrtev znašel v skednju, daleč od kraja, kjer bi moral biti? Kje je njegov avtomobil? Je bil umorjen, je storil samomor? Na kaj kaže kopica skrivnostnih indicev? Zakaj je bila preiskava izvedena tako pomanjkljivo?
Odgovori na ta vprašanja se nam še vedno izmikajo in ta primer ostaja ena najbolj nenavadnih nerazrešenih smrti.
