Pred dobrim mesecem dni se je informativnemu uredništvu 24ur pridružila novinarka Metka Majer. Na novinarsko pot je stopila že kot študentka, več kot 15 let se je, najprej v zunanji, pozneje pa notranji politiki, kalila na RTV Slovenija. Dovolj razlogov, da smo se tokrat pogovarjali o tem, kako je prišlo do prestopa na Pop TV, ne nazadnje pa še o politiki, ekskluzivnih novicah in t. i. pojavu lažnih novic, »fake news«.
Pred kratkim ste z nacionalne prestopili na komercialno televizijo. Je bilo težko?
Iskreno, kot lahko zdaj po mesecu dni že ocenim, pravzaprav ne. Seveda je bilo težko za sabo pustiti hišo, kjer sem delala 15 let, okolje, ki mi je bilo drugi dom, ekipo, s katero sem zrasla. A v novem kolektivu se izjemno dobro počutim, nova hiša mi ustreza, najlažji del te spremembe pa je, da je delo, ki ga opravljam, tako rekoč enako, le da je za drugo blagovno znamko.
Kaj je bilo tisto, zaradi česar ste naredili ta korak?
Vsakomur, ki me to vpraša, rečem, da bi morala imeti nekaj ur časa, da bi lahko razložila vse razloge in okoliščine, ki sem jih ob tem tehtala in pretehtala. In ob tehtanju vseh teh razlogov se je na koncu izšlo, da je bila odločitev taka, da naredim korak naprej, drugam. Vsekakor pa ni šlo za odločitev čez noč in je skrbno premišljena.
Imate sicer v življenju radi spremembe?
Na bolje vedno.
Pred prihodom na Pop TV ste dejali, da imate velika pričakovanja. Zdaj ste na največji komercialni televiziji že dober mesec. Kako pa je s pričakovanji?
Odlično. Pri izpolnjevanju teh pričakovanj za zdaj ni nobenih znakov, da bi se pri tem uštela.
Na Pop TV pokrivate notranjo politiko. Kako zelo se zadnja leta po vašem mnenju spreminja politika, če sploh?
Vsi, ki pokrivamo politiko, vemo, da gre za izjemno dinamično področje, kjer dan ni enak drugemu in kjer so zavezništva načeloma krhka. Se je pa v zadnjem času dodatno zaostrila retorika, delitve v slovenski politiki so res globoke in nenehno se zdi, da se gibljemo na meji še dostojnega. Politika je v krizi in zato je v krizi tudi družba. Politika vedno kroji življenja ljudi, zato se tiče vsakega. Se je pa v zadnjih dve letih oziroma odkar se je pojavila še ta neslutena epidemija, dotaknila vsakega na neki nov način, tako neposrednega vpliva politike na vsakdanje življenje ljudi pravzaprav prej, vsaj v zadnjem obdobju, nismo poznali. In zato se tudi v družbi kaže marsikaj, česar prej nismo poznali ali se zavedali.
Ko že govoriva o različnih informacijah ... kako gledalca prepričati, da je zgodba, ki jo pripovedujete, resnična. Verjetno se strinjate, da je ob poplavi družbenih omrežjih in številnih medijih včasih težko ločiti resnico od laži.
Seveda. In prav to je ključna vloga, ki jo mediji igramo, in po mojem tudi pomembnejša, kot je bila kadarkoli prej. Neštetokrat v življenju se mi zgodi, da me ljudje opozarjajo na zapise in informacije na družbenih omrežjih, češ, a to ste videli. Mediji seveda preverjamo tudi te zapise. Mnogokrat se zgodi, da so seveda resnični, ampak prav tako pogosto ali še večkrat, da so napol resnični, celo izmišljeni ali pa nalašč preusmerjajo pozornost s česa drugega. Novinarji smo tisti, ki preverjamo verodostojnost virov, ki preverjamo informacije pri pristojnih, pri tistih, ki so pravi naslov zanje, pri strokovnjakih za posamezna področja. S tem se gradi kredibilnost novinarjev in medijev. To je tek na dolge proge.
Kaj pa hitrost informacije, kako zelo je pomembna?
Neka ekskluzivnost ali hitrost informacije seveda je novičarska vrednota, vsak novinar, vsak medij želi biti prvi. A tudi v tem primeru ali pa še zlasti v tem primeru mora biti informacija prava, kredibilna, preverjena. Sicer je to seveda strel v koleno.
Kako pa gledate na pojav t. i. »fake news«, ki se je s prihodom Trumpa še povečal?!
Sicer mislim, da ne gre za popolnoma nov manever, ga je pa verjetno Trump res izmojstril do skrajnosti. Gre za populistično relativiziranje vsega, kar lahko nekomu v danem trenutku škodi, in to vodi v svet, kjer je res vse in nič hkrati in zato je tudi vse mogoče. Ne veljajo več pravila, zakoni, ni več delitve oblasti. Spet je tu izjemno pomembna vloga medijev, da se s tem čim bolje borijo, torej z vztrajanjem pri profesionalnih merilih in načinu dela, z vztrajanjem pri preverjanju informacij z nenehnimi vprašanji, z vztrajanjem pri preizpraševanju informacij, z analizo informacij, z rabo pravih in verodostojnih virov. Z zahtevanjem odgovorov.
Glede na to, da je vaša sestra Maruša uspešna v gledaliških vodah, vas je morda kdaj zanimalo gledališče oziroma film?
Me zanimata še zdaj, ampak kot gledalko. Ampak prav zares umetniške duše, da bi to počela poklicno, pa nimam, to je pristalo pri obeh sestrah (druga sestra je kiparka).
Ste sami kdaj razmišljali, kaj vse bi počeli, če ne bi bili vpeti v svet medijev?
Seveda sem, ja. Včasih sem mislila, da bi me veselilo, da bi bila učiteljica ali profesorica. Zdaj nisem več prepričana. Bo kar v redu, da delam, kar delam, vsaj za zdaj.
