Romana že več kot trideset let ustvarja za otroke. Njeno Hudo mravljico, Račke, Murenčke, Tubo Lubo, Zajčka Zlatka in druge prepevajo vedno nove generacije otrok. Pevka je sicer kariero začela v ansamblih Sibila, 12. nadstropje in Rž, se nato podala v otroške vode, se vmes v nekem obdobju (ko sta sinova odrasla, pojasni) bolj posvetila petju šansonov in uglasbljene poezije, a je spet našla nov zagon za ustvarjanje za otroke, ko je pred tremi leti prvič postala babica.
NOVA ENERGIJA
»Vnukinji Elora Sofia in Rosa Lia sta mi dali novo energijo, vzbudili nova čustva, v našo družino prinesli prav posebno ljubezen, nežnost in veselje. In spet vidim, kako zelo otroci potrebujejo glasbo in pesmi, ki so napisane zanje, koncerte v živo, predstave, zgodbe, pristen stik, petje, igrarije, rajanje …« Prav njena prva vnukinja Elora in njeno veselje do živali sta bili povod za predstavo Na dvorišču. »Zaradi nje sem se še posebno potrudila. Lojze (Krajnčan, mož, op. p.) je napisal čudovite songe o muci, kravici, kužku Goldiju, petelinčku, konjičku ..., Feri Lainšček zgodbo, otroci zelo uživajo in sodelujejo, meni pa so nasmejani otroški obrazi največja nagrada in sreča!«
ZBRALA PESMI
Čeprav jo je epidemija kot vse glasbenike močno zaustavila, je Romana ostala delovna in si končno vzela čas, da je na kup zbrala vse svoje pesmi za otroke. »Več kot dvesto jih je, in zdaj jih lahko poslušate na vseh pretočnih platformah. Res me veseli, da pesmi živijo! Zdaj na moje nastope svoje otroke vozijo mladi starši, ki so nekoč rasli ob mojih pesmih, in šele zdaj se zavedam, kako dobro glasbo za otroke smo delali, da jo posluša že več generacij,« je presrečna in hvaležna glasbenica, da jo otroci še vedno obožujejo.
OBČUTEK SVOBODE
Kadar ne ustvarja glasbe, se Romana odpravi v gore ali zavihti na kolo. »Na kolesu občutim svobodo in užitek! Prekolesarila sem že veliko prelepih poti in odkrila najlepše kotičke Slovenije. Moj dragi Lojze je pravi mojster, da najde nove destinacije. Raziskujeva in tudi improvizirava kot v glasbi,« pove smeje. Sicer svobodo uživa tudi na potovanjih, ki so trenutno žal zelo okrnjena, se pa zato spominja preteklih podvigov, na primer obiska San Francisca, s katerim jo je Lojze pred nekaj leti pocrkljal ob njeni petdesetletnici. »Bilo je nepozabno. Obiskala sva polno znamenitosti, jazz klubov, muzikale in tudi prijatelje.« Ali romanja po Caminu. »Da sva bila z Lojzetom na pešpoti Camino v Španiji, je zame nepozabna izkušnja! Še vedno lahko občutim in se spomnim podrobnosti, ki so se mi dogajale. Počutila sem se svobodno, živo.«
A od vsega se najbolj veseli družinskih srečanj. »Ta mi največ pomenijo. Da se srečamo, praznujemo, se smejimo in tudi zapojemo. Vsi smo gurmani in vsak piknik ali kosilo je tudi slasten gurmanski presežek,« razloži, kako uživa v družbi sinov Kristijana in Žige, snah in vnukinj. Romana je ponosna in dejavna babica. »Ne da se opisati te ljubezni! Zelo se imamo rade, uživamo skupaj, beremo, pojemo, gremo gledat kravice, tudi predstave in razstave, kot je v tem času mogoče, pa na kolo …«
