Poletna noč, Briljantina in Melodije morja in sonca so tiste tri glasbene in odmevne zgodbe, ki so Sašo Lešnjek zelo zaznamovale. Če nas na eni strani mlada in prikupna glasbenica poboža z zimzelenimi popevkami ter nas v muzikalu navduši še s plesom in petjem, se na drugi strani to poletje (kot mi vsi) sprašuje, kaj bi svet brez upanja?!
»Sama trdno verjamem, da se vse zgodi z razlogom, in tako poskušam prebroditi tudi tiste malo težje trenutke.«
Smo sredi poletja. Kako prenašate vročino?
Poletje je že od nekdaj moj najljubši letni čas. Po horoskopu sem levinja, tako da se vsakič veselim avgusta in praznovanja rojstnega dne ter seveda morja in uživanja na plaži. Sem res tak otrok poletja. Tudi vročino imam veliko rajši od mraza, je pa res, da jo je lepše preživljati na morju kot pa v mestu, kjer, priznam, tudi meni ni najbolj prijetna ob res visokih temperaturah.
Bi lahko dejali, da je letošnje poletje najlepše, glede na to, da ste pred kratkim prejeli nagrado na festivalu MMS?
Zagotovo je bilo letošnje poletje med lepšimi, če zraven štejem še lanskega, ko sva se z Alexom poročila. Mi bo pa letošnje zagotovo ostalo v spominu za vedno, saj je bil MMS moj prvi festival, na katerem sem se kot izvajalka predstavila z avtorsko pesmijo. Tudi z rezultati tekmovanja sem zelo zadovoljna, nagrada Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico in izvajalko se mi zdi najlepša stvar, kar sem jih lahko dobila, saj sem se na festivalu predstavila prvič in mi bo to čudovita popotnica ter tudi motivacija za ustvarjanje v prihodnje.
Na odru MMS ste predstavili pesem z naslovom Kaj bi svet brez upanja. Zdi se mi, da je ta zgodba v teh časih res v ospredju, saj vsi upamo, da bo te pandemije enkrat konec, kajne?
Res je in ravno zato sem še posebej vesela, da sem pesem lahko predstavila na festivalu in da se je ljudi besedilo dotaknilo. Zdi se mi, da v teh časih vsi potrebujemo majhen opomnik, da vse mine, in tudi to bo, do takrat pa nas bi upanje vodilo naprej in upam, da je moja skladba ljudem vlila vsaj malo tega sporočila.
Spremljamo vas tudi na tradicionalni Poletni noči, ki je letos zaokrožila po Sloveniji. Kako vi spremljate zlato dobo slovenskih popevk?
Neizmerno sem hvaležna, da sem bila lahko letos že tretjič del tega čudovitega koncerta. Sama sem že od nekdaj ogromna ljubiteljica slovenske popevke in v izjemno čast mi je bilo zapeti z našim revijskim orkestrom pred tako številčno publiko na Kongresnem trgu in pozneje še v Portorožu in na Ptuju ob boku naših največjih pevcev in pevk, kot so Oto Pestner, Ditka Haberl in Elda Viler, ki so mi bili od nekdaj ogromen navdih. Te pesmi nosijo v sebi neko takšno čarobnost, ki jo težko najdem v kateri drugi zvrsti. Seveda ne more biti drugače, ko se združijo čudovite melodije z res dih jemajočimi besedili in aranžmaji. Te glasbe pač ne moreš ne imeti rad.
Katera pa je »vaša« najlepša, če še ostaneva pri popevkah, in katero najraje prepevate?
Uf, rada jih prepevam ogromno. Mlade oči je bila prva, ki sem jo zapela na Kongresnem trgu pri svojih 18 letih, in je od takrat postala že kar malo moja. Ljudje si vedno zaželijo, da jo zapojem, kamorkoli pridem, in to me seveda zelo veseli. Sicer pa sta se mi v srce zaradi svojih čudovitih besedil za zdaj najbolj zapisali Pegasto dekle in Samo nasmeh je bolj grenak.
Kaj pa sicer najraje poslušate?
Morda zveni malce hecno, ampak rada poslušam res vse zvrsti. Od rocka in popa pa do muzikala in jazza. Trenutno na moji glasbeni lestvici še najbolj kraljujeta John Lennon in Ella Fitzgerald.
Ob vsem te ne moreva mimo muzikalov, za katere se mi zdi, da so vas še posebej zaznamovali?!
Muzikali so zame taka genialna »pogruntavščina«, saj združujejo tri stvari, ki jih imam najraje - petje, igro in ples. Tako je bila tudi vloga Sandy v Briljantini zame prava uresničitev sanj, saj je bila ravno Briljantina prvi muzikal, ki sem si ga ogledala pri osmih letih, in se že takrat čisto zaljubila v ta žanr. Če bi lahko, bi nastopila še v sto muzikalih, ker jih imam res tako rada. Bom pa vesela tudi vsaj enega, ker vem, da bo minilo še nekaj časa, preden se bo tako ogromna produkcija lahko znova postavila na oder.
»Priznam, da sem med karanteno dobila par več kilogramov, tako da ne morem zameriti ljudem, da so takoj začeli domnevati, da sem noseča.«
Kaj vse pa počne Saša, ko ni vpeta v svet glasbe?
Pri tem vprašanju se mi pa zdi, da bom vedno malo razočarala, saj sem poleg tega, da pojem, čisto običajna punca. Moje sanje so vedno bile, da bi bila pevka, in zelo sem hvaležna, da so se mi tako uresničile, da je to zdaj moj poklic. V prostem času pa se rada sprehajam s svojo psičko in stiskam z dragim ob dobrem filmu.
Marsikdo v poletnem času rad prebira knjige. Kako je s tem pri vas?
Knjige so zame na morju kar obvezna oprema. Čez leto žal kar malce pozabim nanje, saj se mi dogaja toliko stvari, jih pa zato na morju kar požiram. Nič ni nič bolj sproščujočega kot ležati v mreži v senčki, poslušati čričke in brati knjigo – dan kar odleti mimo.
Pred kratkim so bile precej glasne govorice, da naj bi bili noseči. Da vsaj za nekaj časa potešiva radovedna ušesa, kako je s to nosečnostjo?
Resnično ne vem, od kod naj bi se te govorice vzele, so bile pa kar naenkrat povsod. Priznam, da sem med karanteno dobila par več kilogramov, tako da ne morem zameriti ljudem, da so takoj začeli domnevati, da sem noseča. Je bilo pa zelo zabavno to novičko najprej izvedeti od svoje frizerke, ki ji je povedala neka gospa z vasi. Bi se mi zdelo spodobno, da bi vsaj midva z Alexom prva vedela za to, če bi bilo res. (smeh)
Kmalu bo minilo leto dni od vaše pravljične poroke z Alexom Volaskom. Kako se je sploh rodila oziroma zgodila vajina ljubezen?
Najina ljubezen se je nekako razvila skozi glasbo. Alex me je kot izvajalko povabil k sodelovanju, da bi mu posnela demo za neko novo pesem, saj je opazil, da sem sinhronizirala risanke v isti stavbi, kjer je imel on takrat studio. Tako da sva se dobila na kavici, v studiu prvič skupaj zapela in ta sestanek se je potem zavlekel pozno v noč. Samo pela sva in si kazala pesmi, ki so nama bile všeč – skupno točko sva našla tudi v slovenski popevki. Prva pesem, ki sva jo skupaj zapela, je bila Kam si namenjen, dragi moj od Belih vran, in to je bila pesem, ki sva jo potem skupaj zapela tudi na svoji poroki.
Ko takole za nazaj pogledam vaše uspehe, se zdi, kot da ste rojeni pod srečno zvezdo. So bili morda vmes tudi kakšni neuspehi?
Seveda so bili na moji poti neuspehi, tudi to je del življenja. Čeprav se v tistem trenutku zdi, kot da je konec vsega, se je še vsakič izkazalo, da je tako pač moralo biti, zato da je na pot lahko prišlo nekaj lepšega. Sama trdno verjamem, da se vse zgodi z razlogom, in tako poskušam prebroditi tudi tiste malo težje trenutke.
Imate še kakšno neuresničeno željo?
Enkrat bi si res želela nastopiti v filmu ali seriji. Tudi igro sem imela od nekdaj zelo rada, zdi se mi izjemno, da se lahko za določen čas kar preleviš v drugo osebo. Tako da če se mi kdaj ponudi priložnost, jo bom z veseljem zagrabila.
Če sva začela s poletjem, pa še končajva ... Kje se bosta potepala z Alexom?
Trenutno že uživava v Istri, kjer imamo z družino vikend. Sem neizmerno vesela, da sem končno tudi jaz na dopustu, saj si iskreno nisem mislila, da ga bom letos dočakala. Tako da vas bralce in vse v uredništvu lepo lepo pozdravljam in vam pošiljam en morski poletni pozdrav!
