Po raziskavi 10 najstarejših šal na svetu je vsem šalam skupno to, da se ukvarjajo s tabuji in uporništvom. Bi se strinjali s tem?
Če se ne motim, je najstarejša šala na svetu šala, ki so jo našli v Egiptu s klinopisom. To je šala o »prdcu«. Tako da ja, to je vedno smešno. Sicer nekaj, kar je bil tabu pred 50 leti, morda danes ni več, in to je treba vzeti v zakup. Pred 500 leti so bili gležnji pri ženskah tabu in so imeli šale na gležnje. Komedija gre proti robu, dregne status quo, se vtakne v družbene norme in se vpraša, ali je tega res treba. V osnovi pa se komiki držimo tega, da mora biti smešno. Se pravi, če je smešno, ima lahko poanto. Ne vem, kdo je to rekel, a govoriti o komediji je, kot da bi seciral žabo. Saj razumeš, kako deluje, ampak si ubil žabo. Razlaga o komediji je zanimiva le komikom in nikomur drugemu.
Na kom preizkusite svoje šale, imate kakšen testni osebek ali več njih?
Prva, ki sliši šalo, je moja punca, potem komiki, ko se srečamo na nastopu. Stand up komiki smo luštna skupnost, veliko si pomagamo. A v osnovi je testni osebek vedno publika – ko prideš na oder in vidiš, kako se publika odziva. Če se šali ne smejijo, je ne na naslednjem nastopu ne bo.
Drugič boste vodili šov Slovenija ima talent, vendar ne z Domnom Valičem kot leta 2018, ampak s Petrom Polesom. Poznate Petra Polesa od prej, imata kakšno skupno dogodivščino, sta morda že kdaj stala skupaj na odru? In seveda: kaj je na to novico rekel Domen Valič?
Petra poznam že od prej. Moja zgodba s Talenti se je začela v drugi sezoni, kjer sem kot komik ogreval občinstvo, takrat smo snemali v Drami, potem pa v Operi. Snemanja so zelo dolga, zavlečejo se in vmes je veliko časa, ko se nič ne dogaja. In takrat je v televizijskem svetu standard, da pridejo na oder komiki, ki zabavajo občinstvo tudi takrat, ko kamere ne snemajo. Takrat sem začel. Vida poznam že od prej kot komika z nastopov. Perota pa sem takrat prvič spoznal. Kasneje sem bil tudi eden izmed scenaristov Vid in Pero šova, zanju sem pisal ideje in šale. Kreativno se poznava že nekaj časa, vmes sva tudi vodila kakšno prireditev, je pa to prva velika stvar, ki jo bova delala skupaj. Z Domnom sva dobra prijatelja, najprej mi je zaželel vso srečo, kot sem jaz vesel za vse projekte, s katerimi se on ukvarja. On bo imel jeseni kar veliko dela, saj je eden izmed likov v seriji Ja, Chef, kjer nastopa z Jurijem Zrnecem in ostalimi fantastičnimi igralci. Mislim, da se pripravlja tudi še ena sezona serije Vse punce mojga brata, vse to se bo dogajalo in ima res veliko na svojem krožniku. Vesel sem za vse njegove projekte in upam, da se bova še kdaj srečala na odru.
Predizbori že potekajo, ste kakšnega obiskali? Menite, da je čas karanten vplival na to, da so se ljudje bolj posvečali svojim talentom? Ste se morda vi?
Ja, predizbori potekajo, na žalost pa nisem nobenega obiskal. Deloma zato, ker poskušamo delati v varnih okoliščinah, da na snemalnem setu ni nikogar, ki mu zares ni treba biti tam. Karantena je po mojem mnenju imela pozitiven vpliv na vse skupaj, saj so bili ljudje doma, imeli so čas ukvarjati se s stvarmi, za katere ga sicer niso imeli dovolj ali pa nič, tako so imeli več časa. Lahko so se bolj pripravili ali pa celo začeli kaj novega – mislim, da bomo videli veliko zanimivih talentov, in videli bomo, s čim so se ljudje ukvarjali leto in pol, ko smo bili v karanteni, tudi socialno izolirani. Tako da se veselim vseh teh novih, čudnih in zanimivih stvari, ki se bodo zgodile. Sem se sam posvečal svojim talentom? Na neki način sem se, naučil sem se umiriti in živeti brez stresa, vse to, kar je bilo potrebno, da smo uspešno preživeli ta depresiven del naše zgodovine. Naučil sem se peči kruh, začel sem se ukvarjati z lesenimi in kovinskimi ugankami, ki jih sestavljaš. Nisem začel igrati inštrumentov ali peti, sem pa veliko plesal po stanovanju.
Kakšni pa so še vaši skriti talenti? Imate kakšen hobi, kaj radi počnete v prostem času?
Moj talent je, da nasmejem ljudi. Zdaj, ko sem imel veliko prostega časa, sem se ukvarjal z družabnimi igrami, pa računalniškimi igrami – to me vedno vrne v tiste brezskrbne čase, ko smo bili še mlajši. Začel sem hoditi v naravo in to bom počel še naprej, zelo mi prija.
Nazadnje ste vodili kuharski šov Mali šef – kaj iz oddaj vam je najbolj ostalo v spominu?
Krvavica, ki je bila sladica. To mi ne gre v glavo: izgleda kot krvavica, okus pa je čokoladen. Kaj pa je to, krompir? Ne, to je piškot. Je to zelje? Ne, to je čežana. Moj bog, krvavica, ki to ni – tega sploh ne dojamem, pa je od takrat že kar nekaj časa.
Ste doma preizkusili kakšen recept od malih šefov – ste morda zaradi oddaje postali (boljši) kuhar?
Res je, da sem več kuhal med karanteno oziroma sva več kuhala z mojo punco. Pa ne zaradi oddaje – to, da sva več kuhala, ne pomeni, da sva preizkušala kompleksne in težke recepte, ki so jih otroci uporabljali v oddaji, to se mi zdi preko mojih meja. Sva več kuhala, sem postal boljši kuhar, ampak niti približno ne tako, kot so »mali šefki« v oddaji. Bom moral še nekaj žgancev pojesti, da bom tako dober kot otroci v oddaji, ampak najprej se moram naučiti delati žgance. (smeh)
Zadnje leto in pol je sploh za umetnike, ki nastopate na odru, drugačno. Kako so ukrepi vplivali na vas, vaše delo?
Drugačno – da je bilo to leto drugačno, je milo rečeno. Drugačno je leto, ko imaš več nastopov kot prejšnje leto, jaz pa sem zadnje leto več delal na televiziji, in to je drugače. Bilo je katastrofalno leto – ko se ukrepi začeli, sem imel za skoraj leto vnaprej rezervirane nastope. V enem tednu se mi je zradiralo celo leto – in bilo je res drugačno! Najprej ni bilo nič, potem smo se začeli prilagajati, da smo dobili primerno opremo, da lahko delamo od doma, in smo se lotili spletnih nastopov. Bilo je par stand upov, čeprav to niso idealne okoliščine. Razvili smo spletni šov Resnica ali laž, ki se je obdržal in za naše oboževalce postal stalnica. Razvili smo nekaj šovov, podkaste – deloma zato, da bi ljudje imeli nekaj, da se jim ne bi zmešalo, in deloma zato, da smo mi imeli nekaj za delati, da se nam ni zmešalo med karanteno.
Je v podkastih drugačen humor kot pred živim občinstvom, se šal za spletne projekte lotite drugače?
Ja, s kolegom Alešem Novakom, bivšim skečoholikom, imava podkast Res tega ne veš? To je zanimiv podkast, ki sva ga začela delati tik pred karanteno in je prišel ravno prav. Snemala sva ga varno na daljavo. V vsakem delu imava enega gosta, komika ali znanega Slovenca. Eden nekaj ve, druga dva pa ne, in tista dva morata ugotoviti, kaj je to, kar je v bistvu geslo. Zabaven podkast, idealen za vožnjo v ali iz službe ali pa za doma. Je humor kaj drugačen? Je, ker ne moreš delati z obrazom, ampak le z besedami, ni pa to zelo drugače. Zabavamo se, ko ga ustvarjamo, in sem ponosen, da sva med najbolj poslušanimi podkasti v Sloveniji že ves čas.
