Estrada

Zmanjšajte račun za vodo, zalivajte pametneje!

M. K.
5. 7. 2021, 11.00
Deli članek:

V prihajajočih vročih dneh bomo največ pozornosti na vrtu posvetili zalivanju. Da pa ne postane ta skrb prava obremenitev denarnico ali celo škoda rastlinam...

Shutterstock
/

ZALIVANJE ALI NAMAKANJE?


Klasično površinsko zalivanje lahko povzroči rastlinam več škode kot koristi, poleg tega pa je zamudno in poraba vode je ogromna. 

Če rastline ob sončni pripeki škropimo po površini, jih lahko ožgemo in zato umrejo. Voda pri takem zalivanju hitro odteče ali izhlapi in rastline od tega nimajo koristi. Takšno zalivanje privede tudi do tega, da rastline usmerijo svoje korenine proti površini tal in so tako zelo dovzetne za posledice suše. 

Prvo vodilo pri zalivanju naj nam bo torej, da rastlin ne zalivamo, ampak namakamo. To počnemo zjutraj ali zvečer, ko so rastline ohlajene, tla pa namočimo vsaj do globine 25 cm.


ZASTIRANJE JE KLJUČNO!


Najučinkovitejši način za zmanjševanje potrebe po zalivanju je zastiranje tal. Zastiranje je pokrivanje tal, ki tako niso gola in izpostavljena zunanjim dejavnikom. Sonce ne bo zemlje izsušilo tako hitro, če bo med žarki in prstjo plast izolacije, ki bo zadrževala vlago. Zastirk je več vrst: kompost, slama, suho listje, ovčja volna, lesni sekanci, nasekljane veje, travni odkos, seno, živa zastirka (ajda in rž), karton ali papir, folija. Izberemo lahko katerokoli ali kombinacijo več zastirk, saj je pomembno le, da smo pri tem pogumni in zastiramo obilno. Zastirka preprečuje izhlapevanje vode iz tal, sama pa zadržuje velike količine deževnice, ki počasi pronica v zemljo. Če bomo tla ob naših rastlinah redno in obilno zastirali, bo potreba po zalivanju zelo majhna in bomo tla namakali samo ob daljših obdobjih suše. 

shutterstock
/


NE RAZVAJAMO Z ZALIVANJEM SPOMLADI


Če začnemo vrt redno zalivati že spomladi, bomo svoje rastline razvadili in bodo poleti močno odvisne od pogostega zalivanja. Takšne rastline namreč razvijejo plitek koreninski sistem, saj vso potrebno vodo pridobijo na površini. Težko zdržijo sušna obdobja in so slabše založene s hranili. Spomladi rastline dobro namakamo samo, ko jih presajamo, potem pa postopoma čim manj, da razvijejo globok koreninski sistem in same skrbijo za založenost z vodo in hranili. 


SADIMO DOVOLJ GOSTO


Nekatero zelenjavo (solate, korenje, kapusnice, stročnice) lahko sadimo ali sejemo tako gosto, da s svojimi krošnjami delajo senco tlom, kjer rastejo. Vodilo za takšno setev naj nam bo pravilo ¾, ki pravi, da rastline sadimo tako gosto, da se pri ¾ končne velikosti zeleni deli rastlin stikajo. Senca v veliki meri zmanjša izhlapevanje vode iz tal in tako občutno zmanjša potrebo po zalivanju. 


REDNO OKOPAVANJE


Ko se na gredicah zemlja zaskorji, ustvari vodne kanalčke iz globljih plasti zemlje, skozi katere se izgublja vlaga. Priporočljivo je, da zgornjo plast zemlje redno okopavamo, da razbijemo te vodne kanalčke in preprečimo prekomerno izhlapevanje.