»V oljčnem gaju, med krošnjami dreves je zapihal vetrič in prinesel melodijo. Zaslišal jo je stari oljkar. Usedel se je pod oljko, se zazrl v krošnjo mogočne stare oljke. V njej je videl odsev svojih let, ki so se skozi trdo delo zlila v modrost. Pesem Oljkar je oda slovenskemu oljkarju, mogočnemu drevesu, žlahtnemu sadu.« S temi besedami je svojo novo skladbo pospremil priljubljeni primorski glasbenik, ki je ob tem dodal, da so oljkarstvo na naši zemlji v davnih časih pospeševali že grški kolonisti, Rimljani, Benečani.
Oljčna vejica je simbol miru, zato so v Atenah zmagovalce ovenčali z venci iz oljčnih vejic.
»Oljka je nekoč veljala za sveto drevo, kar ponekod velja še dandanes. V starih Atenah so uničevanje svete oljke sprva kaznovali s smrtjo, saj je pomenilo religiozni zločin. Oljčna vejica je simbol miru, zato so v Atenah zmagovalce ovenčali z venci iz oljčnih vejic. Oljko naj bi ustvarila boginja Atena. Prenašalci mitov so vedeli, da se obnavlja v neskončnost, pripisovali so ji celo starost tisoč in več let, veljala naj bi za nesmrtno. K temu mišljenju je prispevalo dejstvo, da je zimzeleno drevo in da se nikdar ne posuši. Za Atence je bila simbolična, znak vitalnosti in neuničljivosti,« pripoveduje Gianni Rijavec, ki je za zaključek predstavitve nove in še ene lepe melodije Oljkar dodal: »V naših krajih je po judovskem in krščanskem izročilu oljčna vejica povezana z golobom ali golobico, predstavlja simbol miru, je klic po zemeljskem raju. Oljčna vejica je povezana celo s svetovnim potopom. Po tem, ko so vode upadle, je golob z Noetove barke v kljunčku prinesel oljčno vejico, kar je pomenilo, da so vode z zemlje odtekle.«
