Radikalna reforma pristopa k izobraževanju, v katerem se v okviru različnih predmetov poučujejo z njimi povezane teme, kot so recimo klimatske spremembe ali varna hrana, bo otroke bolje pripravila na izzive prihodnosti, pravijo strokovnjaki za izobraževanje.
Raziskovalci z univerz v Cambridgeu in Edinburghu so objavili študijo, v kateri trdijo, da predmetov ne bi smeli več poučevati ločeno, pač pa interdisciplinarno, preko tem, ki povezujejo šolske predmete med sabo. Po njihovem mnenju bi morali učence o stvareh, ki obstajajo v resničnem svetu poučevati s pomočjo kombinacije znanstvenih in umetniških predmetov, na način, ki izhaja iz izkušenj, ki jih imajo ali pridobijo učenci.
Njihov model so navdihnili renesančni polihistorji, kot je bil Leonardo da Vinci, umetnik in izumitelj, ki je v iskanju znanja združeval različne discipline. Temu podoben, interdisciplinarni pristop k izobraževanju, sicer poznajo tudi na Finskem, državi, ki je znana po enem najboljših sistemov izobraževanja na svetu.
Pam Burnard, profesorica na kambriški univerzi pravi: "Če samo pogledamo čudovite stvari, ki jih je načrtoval Da Vinci, je jasno, da je kombiniral različne discipline za izboljšanje svojega znanja in reševanje problemov. Otroke moramo spodbujati k enakemu načinu mišljenja, kajti bodoči odrasli bodo morali probleme reševati na drugačen način, ker bodo soočeni z izzivi in krizami, ki terjajo multidisciplinarni pristop - kot so recimo klimatske spremembe in vzdržnostni razvoj."
V članku so predstavili tudi dva projekta interdisciplinarnega učenja, s katerim so otroci izboljšali svoje znanje in razumevanje. V Južnoafriški republiki so tako na neki šoli učence povabili, da izdelajo "matematične umetnine". Z izdelki, ki so jih otroci ustvarili, so dobili ne le boljše razumevanje ključnih principov matematike, pač pa tudi boljše razumevanje o vlogi, ki jo ima matematika v njihovem vsakdanjem življenju.
V drugem projektu, ki so ga izvedli na šoli v škotskem Aberdeenu, pa so učenci, ki so sami vzgajali zelenjavo na šolskem vrtu, dobili boljši vpogled v to, kaj pomenita proizvodnja varne hrane in zaščita okolja. Raziskovalci so ugotovili, da so učenci postali osebno zainteresirani za preživetje rastlin, ki jih niso več doživljali kot nek "abstrakten koncept iz predmeta biologija, kjer se sicer učijo o tem, kaj je fotosinteza, celica in podobno". Prav tako so se s takšnim načinom učenja spoznavali tudi z vprašanji, ki jih pri običajnem pouku biologije redko slišijo, kot je na primer "kako na omejenih površinah proizvesti dovolj hrane."
Dr. Laura Colucci-Gray iz edinburške univerze meni da "Narava bodočih problemov kliče k radikalno spremenjenemu pristopu v izobraževanju. Predlagamo prehod od "vnaprej danega" šolskega kurikuluma s trdno zasidranimi predmeti, h "kurikulumu, ki nastaja sproti" in se prilagaja izzivom, s katerimi se bodo srečevali ljudje v prihodnosti."
Nov pristop pa bo terjal tudi spremembe pri ocenjevanju znanja. "Potrebna bi bila vzpostavitev sistema preverjanja, ki bi meril, v kolikšni meri so učenci ponotranjili ideje in kako jih izražajo - ne pa samo, koliko in katere podatke vedo," pravijo raziskovalci. "Vemo, da je takšna ideja za mnoge radikalna, vendar pa je to tiste vrste radikalnost, ki jo izobraževanje potrebuje, če želi današnje otroke pripraviti na izzive, s katerimi se bodo srečali kot odrasli ljudje."
