Izberemo pravo podlago
Za naš vrtiček bomo potrebovali čim več prostora z dobro, rodovitno prstjo. Odvisno od prostora, ki ga imamo na voljo, lahko izbiramo od najmanjšega cvetličnega lonca do pravih visokih gred – ni pa vsaka od teh možnosti primerna za vsako zelenjavo. Odvisno od želje, potreb in okusa najprej izberemo zelenjavo, ki jo želimo gojiti, nato pa njej primerno korito. Pri tem raje izberemo večja korita z več rastlinami kot veliko število posameznih loncev. Večja korita nudijo rastlinam prostor za korenine in nam olajšajo zalivanje. Vsak lonec in korito mora imeti na dnu odprtino, da se voda odceja.
Cvetlični lonci in korita
Manjši cvetlični lončki so primerni za priročne sveže začimbnice na kuhinjskih okenskih policah. V srednje velikih loncih lahko gojimo solato, rukolo, blitvo in špinačo. V globokih koritih korenček in čebulo. V velikih loncih pa paradižnik, grah in bob.
Lonce in korita najdemo v mnogo različnih materialih: glineni, plastični, leseni, kovinski. Kaj izberemo? Vsak ima svoje pozitivne in negativne lastnosti, ki pa ne predstavljajo velikih razlik. Najbolje je, da izberemo nam najlepšega.
Plastična korita so dobra izbira, saj so cenovno zelo dostopna, lahka za prenašanje in do neke mere zmožna oponašati druge materiale. Lončena korita sicer pričarajo izjemno mediteransko vzdušje, a so zelo težka. Zaradi poroznosti se v njih prst hitreje suši in bo tako treba več zalivati.
Temna korita se bodo v poletnih mesecih zelo hitro segrela, kar nekateri zelenjavi ne ustreza.
Visoke grede
Visoke grede so v bistvu navadne gredice, ki jih lahko ustvarimo tudi na neprepustni površini. Med njihovimi prednostmi so: vrtnarjenje brez sklanjanja (na visokem), lažji nadzor mikroklime, tla se hitro ogrejejo, ni treba prekopavati, v njih ne zastaja voda, izberemo lahko zelo kakovostno zemljo, ki bo zagotovila dober pridelek. Edina slabost, ki pa si jo visoke grede delijo tudi z vsemi lonci, je, da se bo zemlja v vročih mesecih hitreje izsušila in bo treba pogosteje zalivati.
Visoke grede polnimo po plasteh. Najprej leseni okvir zaščitimo s folijo ali filcem, ki bo preprečil hitro izsuševanje zemlje na robovih. Na dnu najprej ustvarimo drenažni sloj, ki bo preprečil zastajanje vode. Ta je lahko sestavljen iz gramoza, glinopora ali vejevja, ki ga položimo v obliki mreže in nato pokrijemo s tanjšo plastjo dračja. Skupna debelina drenažnega sloja naj bo nekje do 20 cm. Ta sloj prekrijemo z nekaj zemlje, na katero nalagamo organski material, kot je slama, ovelo listje in kompost. Zadnji sloj sestavlja približno 20 cm kakovostne prsti, ki jo prilagodimo rastlini, ki bo domovala v visoki gredi. Do setve in v poletnih mesecih zemljo prekrijemo z organsko zastirko.
Na sredo grede sadimo višje rastline, nato srednje visoke, ob robu pa plazeče. V osrednji del posadimo na primer paradižnik, v vmesni del špinačo, ob robu pa jagode. Rastline v naši visoki gredi bodo najbolj zadovoljne, če bomo sadili mešane posevke zelenjave in koristnih cvetlic ter dišavnic. Ker ima vsaka rastlina različne potrebe po hranilih, se lahko ravnamo po enakih pravilih kot pri sajenju v gredice, torej izmenjujemo bolj požrešne rastline, kot so plodovke, in manj požrešne, kot so čebulnice in stročnice. Pazimo, da v isto visoko gredo ne sadimo paprike poleg fižola in graha; čebule ob ohrovtu, stročnicah, kumarah in poru; paradižnika ob grahu in krompirju; zelja ob čebuli in paradižniku ali solate poleg peteršilja.
Kam postavimo?
Izbrano podlago za sajenje postavimo na sončno stran balkona, najbolje tako, da bo dobro osvetljena z vseh strani. Načeloma vse rastline uspevajo na sončni in zavetrni legi. Na balkonih, kjer je več sonca, pa še posebej dobro uspevajo solate, špinača, blitva, peteršilj, rukola, radič in grah. Od zelišč imajo veliko sonca rade meta, melisa in drobnjak ter vse mediteranske začimbnice.
Kaj sadimo?
Med najenostavnejše lončne zasaditve zelenjave spadajo solatnice in špinača, ki krasno uspevajo v klasičnih balkonskih koritih. Za ostale bo potrebno nekoliko več prilagajanja in skrbne nege, a je mogoče na balkonu vzgojiti prav vsako zelenjavo.
Najlažje je, da v vsak lonec ali korito sadimo po eno vrsto zelenjave. Lahko pa tudi kombiniramo skupaj več različnih, ki imajo podobne potrebe po hranilih, vodi in sončni legi.
Setvene razdalje moramo upoštevati po navodilih, kot bi rastline sejali na vrtu. Če sejemo ali sadimo pregosto, bomo rastline zadušili, poleg tega pa ne bodo imele dovolj prostora za korenine.
Čeprav bo naš vrt v malem za uspevanje potreboval nekaj več pozornosti in nege kot tisti na prostem, nas bo nagradil s prav tolikšno mero sveže zelenjave, ki bo le korak stran od naše kuhinje.
