Že samo dejstvo, da je bil kraljevega rodu in pripadnik ene najmogočnejših in vplivnih kraljevih družin današnjega časa, pove, da je bilo njegovo življenje nedvomno nevsakdanje v primerjavi z življenjem običajnih smrtnikov. Začelo pa se ni prav nič kraljevsko, razen po nazivu.
Rodil se je na kuhinjski mizi v vili Mon Repos na grškem otoku Krf, kjer je živela njegova družina. Poimenovali so ga Philipos in bil je peti in zadnji otrok grškega in danskega princa Andreja (sina grškega kralja Konstantina I.) ter princese Alice Battenberške. Ko je imel 18 mesecev, je v Grčiji vojska izvedla državni udar in ukinila monarhijo, kraljevo družino pa izgnala. Malega Philiposa je oče spravil v zabojček za pomaranče in ga z ladjo prepeljal v Francijo.
Ko je imel deset let, so njegovi materi diagnosticirali shizofrenijo in jo odpeljali v neki švicarski sanatorij, kjer jo je zdravil sam Sigmund Freud. K svojemu možu se nikoli več ni vrnila. Tako so Filipa vzgajale njegove tri starejše sestre. Kasneje se je njegova mati vključila v redovniški red, ki je pomagal ubožnim, in živela v Grčiji, kamor so kraljevi družini kasneje dovolili vrnitev, vse do leta 1967, ko so dokončno ukinili monarhijo. Takrat se je na povabilo svojega sina in snahe preselila v Buckinghamsko palačo in tam dve leti kasneje tudi umrla.
Filip se je šolal po različnih šolah za privilegirane v Evropi, večinoma v Nemčiji, od koder se je leta 1933, ko so tam na oblast prišli nacisti, umaknil na Škotsko.
Ko mu je bilo 13 let, je prvič srečal svojo bodočo ženo, takrat še princeso Elizabeto. Seveda ne eden ne drugi takrat nista vedela, da se bosta poročila, sta si pa začela pet let kasneje dopisovati – njemu je bilo takrat 18, njej pa 13 let. Ona se je kmalu vanj zaljubila. Njeni starši in družina so temu najprej nasprotovali. Zanje je bil preveč reven, ni imel ne denarja ne posestev, bil je v pregnanstvu in njegove sestre so se vse poročile z Nemci, ki so odkrito podpirali nacistični režim. Vendar je bila Elizabeta vztrajna in na koncu so pristali na zaroko. To, da sta Filip in Elizabeta v daljnem sorodstvu (sta bratranca v tretjem kolenu, po skupni praprababici, kraljici Viktoriji), jih ni motilo.
»Grob, slabih manir, neizobražen in verjetno ne bo zvest,« je pred poroko pripomnil eden od dvorjanov o bodočem soprogu britanske prestolonaslednice.
Poročila sta se leta 1947, ker sta morala počakati, da bo princesa polnoletna – po takrat veljavnih standardih je to bilo pri 21 letih starosti. In ker sta bili Velika Britanija in Nemčija v drugi svetovni vojni na različnih bregovih, princ Filip na svojo poroko ni smel povabiti članov svoje družine. Na poroko ni bilo niti njegove mame, princese Alice, ki je v tistem času že nekaj let bivala v psihiatrični bolnišnici v Franciji. Njegov oče pa je po koncu grške kraljeve ere pogosto potoval in povsem zanemaril svojo družino in svoje obveznosti, ki jih je imel do njih.
Vse ostalo je zgodovina. Za naslednjih 73 let sta ostala skupaj in princ Filip, ki se je moral odreči grškemu državljanstvu, naslovu grški in danski princ ter pravoslavni veri ter prevzeti priimek Mountbatten, je tako postal »večna številka dve«, v zameno pa je dobil plemiški naslov vojvoda Edinburški – in seveda prestolonaslednico. Elizabeta je pet let po njuni poroki nasledila britansko krono, vendar je Filip moral počakati še nadaljnjih pet let, da ga je žena, zdaj kraljica, imenovala za princa.
Domnevne afere
»Grob, slabih manir, neizobražen in verjetno ne bo zvest,« je pred poroko pripomnil eden od dvorjanov o bodočem soprogu britanske prestolonaslednice. Filipu, ki je bil visok, čeden in precej vedre narave, poleg tega pa zelo dober plesalec, so v resnici pripisovali kar nekaj afer in varanje kraljice, posebej v mlajših letih, vendar pa tega nikoli nihče ni mogel dokazati.
Leta 1948, ko sta bila poročena šele slabo leto in je bila Elizabeta noseča s Charlesom, so britanski mediji začeli šušljati o njegovem skoku čez plot z igralko Pat Kirkwood, s katero je v nekem klubu preplesal celo noč. Pat je odločno zanikala kakršnokoli afero, vendar se je morala teh govoric otepati vse do konca svojega življenja. Prišlo je tako daleč, da je celo sama zaprosila Buckinghamsko palačo, da ustavi govorice, vendar palača ni reagirala.
Leta 1956 je kraljica moža prosila, naj odpre olimpijado v avstralskem Melbournu v sklopu njegove večmesečne svetovne turneje po državah Commonwealtha, kamor je odpotoval s kraljevo jahto Britannia. Njegova odsotnost je sprožila nove govorice. In čeprav kraljica javno nikoli ni spregovorila o tem, je palača izdala sporočilo za javnost, v katerem so zapisali: »Povsem neresnično je, da sta kraljica in vojvoda Edinburški sprta. Gre za laž.«
Kasneje so Filipa povezovali s še eno igralko, Katie Boyle, pa pisateljico Daphne du Maurier (od njega starejšo 14 let), pa Jane, grofico Westmorlandsko, in Sasho, kneginjo Abercordsko. Najdlje so trajale govorice o njegovi nezvestobi s kabaretsko igralko Helene Cordet, s katero sta bila prijatelja že od otroštva, olja na ogenj pa je prililo dejstvo, da je Helene po ločitvi od moža kar dvakrat zanosila in nikoli ni izdala, kdo je oče otrok. Filip je bil obema krstni boter.
V njegovo posteljo pa so obrekljivi mediji »položili« tudi princeso Alexandro, kraljičino sestrično, in celo nekdanjega francoskega predsednika Valeryja Giscarda d’Estainga. Medtem ko so omenjene in omenjeni zanikali kakršnekoli intimnosti s princem Philipom kot »neumne« ali »absurdne«, Filip sam ni nikoli zanikal teh govoric. Potrdil pa jih, jasno, tudi ni.
Ko so nekoč vprašali kneginjo Abercordsko, če meni, da je Filip spal s katero od njenih prijateljic, je rekla: »Močno dvomim. Pravzaprav sem prepričana, da ni. Vendar je samo človek. Kdo ve? Sama ne vem. Vse dokler nisi v sobi s prižgano svečo, ne moreš vedeti, kajne?«
Filipov osebni tajnik, zdaj že pokojni Mike Parker, je leta 2004 za časnik Telegraph povedal: »Filip je bil stoodstotno zvest kraljici. Nobenih ’če’ in ’ali’ ni tukaj.«
Seveda nikoli ne bomo zagotovo vedeli, ali si je princ Filip na vseh ženskah, ki so mu jih pripisali, samo »spočil oči« ali še kaj drugega. Sam Filip, ki ga je kraljica ob zlati poroki imenovala »moja moč in opora skozi vsa ta leta«, pa je nekoč novinarki, ki ga je vprašala o njegovi (ne)zvestobi, dejal tole: »Ali boste kdaj prenehali misliti na to? Nikoli se nikamor nisem mogel premakniti brez policijskega spremstva. Kako za vraga bi si torej lahko privoščil kaj takega?«
Verjetno bo tako kar držalo, da je bil princ Filip svoji ženi zvest. Posredno o tem morda govorijo tudi njegove slike. Filip je bil namreč ljubiteljski slikar in je v prostem času, ko ni opravljal številnih obveznosti, jahal konjev, pilotiral letal ali se vozil z avtomobili – kar je vse zelo rad počel – naslikal kar nekaj slik. Njegova najljubša tema pa je bila njegova Lilibet, kraljica Elizabeta.
»Če ima štiri noge in ni stol, če ima dvoje kril in ni letalo in če plava in ni podmornica, bodo Kitajci to pojedli.«
Kot britev oster jezik
Britanska in svetovna javnost pa si bo princa zapomnila predvsem po njegovih svojeglavih izjavah, ki so večkrat v zadrego spravljale tudi kraljico Elizabeto, ki je od nekdaj slovela po svoji zadržanosti. Novinarki BBC Caroline Wyatt je tako leta 2006, ko je na svečanem sprejemu v Elizejski palači kraljico Elizabeto vprašala, če ji je všeč Pariz, zabrusil: »Kako hudičevo neumno vprašanje!«
Tudi do svojih otrok ni bil vedno prizanesljiv. Nekoč je svojega domnevno najljubšega otroka, princeso Ano, opisal takole: »Če ne prdi in jé sena, je ne zanima.« (S tem je mislil na konje, ki jih princesa obožuje.) Ko so mu predstavili načrte za bivališče njegovega sina Andrewa, vojvodo Yorškega, in njegove žene, je ob tem dejal: »Videti je kot vlačugina spalnica.«
Pikre in sarkastične pripombe pa so doletele tudi slavne, recimo pevca Toma Jonesa, ki ga je princ Filip nekoč vprašal: »Ali za glas grgrate kamenje?«
Ko se je nekoč srečal s poslovneži s Kajmanskih otokov, ga je zanimalo: »Ali niste vsi vi potomci piratov?« in ob obisku Avstralije nekega aboridžinskega poslovneža vprašal: »Ali še vedno mečete kopja drug na drugega?« »Ne več,« je spoštljivo odvrnil vprašani.
Tudi na srečanju Svetovne fundacije za ohranjanje živalskih vrst se ni mogel vzdržati in je pripomnil: »Če ima štiri noge in ni stol, če ima dvoje kril in ni letalo in če plava in ni podmornica, bodo Kitajci to pojedli.« Nekega škotskega inštruktorja vožnje pa je vprašal: »Kako domorodce dovolj dolgo držite stran od pijače, da lahko naredijo izpit?«
Brez dlake na jeziku je bil tudi leta 2011, ko se je približeval njegov 90. rojstni dan. Takrat je o sebi dejal: »Deli počasi začenjajo odpadati.« Kljub številnim nepremišljenim izjavam pa ga je britanska javnost oboževala in z leti je postal eden izmed najbolj priljubljenih članov kraljeve družine.
