Slovenci smo edini na svetu, ki materinski dan praznujemo 25. marca. V večini evropskih držav in držav po svetu praznujejo materinski dan drugo nedeljo v maju. Pri nas pa smo ga povezali s katoliškim praznikom Gospodovega oznanjenja.
Materinski dan pa smo pravzaprav "uvozili" iz ZDA, skupaj s še okoli 50-imi državami po svetu, ki slavijo ta praznik. Po drugi svetovni vojni ga pri nas nimo praznovali, ker ga je nadomestil 8. marec, po osamosvojitvi pa smo ga znova uvedli, tako da danes praznujemo oba praznika.
In medtem, ko bodo družabna omrežja polna slik naših mam in visokodonečih besed o "najvišjem poslanstvu ženske", poglejmo še nekaj podatkov, ki osvetljujejo materinstvo v Sloveniji.
Slovenske matere rojevajo vedno kasneje in manj otrok. Poprečna starost, ko Slovenka prvič rodi, se je že zelo približala 30. letu starosti. Razloge za to je seveda iskati v sodobnem načinu življenja, ko se vse več žensk odloča za študij, pa tudi zaradi slovenske katastrofalne stanovanjske politike, ki mladim družinam ne omogoča, da bi si lažje uredile "gnezdece" zase in svoje potomstvo.
Poleg tega je Slovenija ena od držav v EU z najvišjo stopnjo zaposlenosti mater. Med tistimi, starimi od 25–54 let, z enim otrokom je v leta 2017 bilo v Sloveniji kar 84 % zaposlenih, z dvema otrokoma 88 %, s tremi ali več otroki pa nekaj več kot 80 %. In čeprav je formalno za matere v delovnem razmerju sorazmerno dobro poskrbljeno zaradi zakona o porodniškem dopustu, si veliko žensk še vedno ne upa zanositi v strahu pred izgubo delovnega mesta.
Tudi zato se za otroke odločajo kasneje in rojevajo vedno manj otrok. Med materami še vedno sicer prevladujejo ženske, ki so rodile dva otroka, vendar se je močno znižal delež tistih, ki si "upajo" roditi več kot tri otroke.
