Priznana balerina, solistka baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana je zadnjo predstavo odplesala septembra. »Vsak dan treniramo, z maskami na obrazu in vedno isti ljudje v mehurčku. Pripravljamo se na čas, ko bomo spet lahko nastopali na odru,« nam je trenutno stanje balerin in baletnikov opisala Ana Klašnja (40). Kljub temu, da ne ve, kdaj bo spet lahko začutila adrenalin na odru in slišala bučen aplavz, pa Ani motivacije ne manjka. »Imamo novega umetniškega vodjo, ki je ves zagnan in poln energije, kar mi daje še dodatno motivacijo. In vesela sem, da lahko plešem, to je vsekakor bolje kot sedeti doma in čakati. Kljub temu je težko, saj ni cilja – predstave, morda bomo v toplejšem vremenu lahko nastopili tudi zunaj, še ne vemo. A na zadnji predstavi, ko je bila polna le ena tretjina dvorane, smo dobili tako hvaležen, čeprav majhen aplavz. V normalnih razmerah bi me to zaskrbelo, a zdaj je bil to najlepši aplavz. Kako hitro se lahko vse spremeni,« razmišlja Ana.
BALET IN TELEVIZIJA
Sicer pa balerina razmišlja tudi o času, ko bo morala prenehati plesati. To se sicer še ne bo zgodilo kmalu, saj se Ana še vedno z lahkoto kosa z mlajšimi kolegicami na odru, pa vendar bo enkrat do tega prišlo, je realna. »Vsekakor imam pred sabo še najmanj pet let, s pametjo in srečo. (smeh) Z leti se poškodbe, ki jih utrpiš pri treningih, vedno počasneje celijo in vse postaja težje.« Kaj bo počela potem, bo ostala v baletu? »Potem lahko delaš kot trener, kot asistent predstav, je veliko variant. Verjetno bom res ostala povezana z baletom, če ne, bom pa kaj drugega počela. Pred časom sem začela prodajati baletna oblačila, vendar je med epidemijo posel zamrl. Morda ga bom spet oživila,« nam je razkrila svoje načrte za prihodnost. Kot kaže, pa jo utegnemo tudi kmalu spet videti na televiziji, kjer je sodelovala kot žirantka v šovu Slovenija ima talent. »Televizija me še vedno zelo zanima, in ko bo epidemije konec, upam, da se vrnem na ekrane. Navdušilo me je zakulisje snemanja in organizacija, ki je še bolj natančna kot v gledališču, in seveda vedno novi ljudje.«
