Zgodilo se je že leta 2009. V ZDA se je iz Velike Britanije vrnil deček, ki je kmalu po vrnitvi začel kazati simptome, ki so značilni za mumps. Kmalu nato je v ZDA izbruhnila mini epidemija mumpsa, za katerim je zbolelo več kot 3.500 ljudi - večinoma otrok in nekaj odraslih.
To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi deček, ki je bil t.i. "pacient nič", bil že pred leti cepljen s kombiniranim cepivom zoper ošpice, mumps in rdečke.
Ob cepljenju je imel je slabo reakcijo, kar je tudi povsem običajno. Ko so zdravstveni delavci preučevali, kaj se je zgodilo, so prišli do ugotovitve, da cepivo, ki ga je prejel deček (in drugi otroci), njega sicer do neke mere obvarovalo pred hujšimi zapleti ob morebitni okužbi, ne pa povsem.
Dve vrsti imunosti
Pravzaprav, ugotavljajo znanstveniki, večina cepiv ne omogoča popolne imunosti. Obstajata namreč dve vrsti imunosti, ki ju zagotavljajo cepiva.
Prva je t.i. "efektivna imunost", ki patogenu (virusu ali bakteriji) prepreči, da bi ob okužbi povzročil težjo obliko bolezni, ne prepreči pa tega, da bi patogen vstopil v telo in se tam razmnoževal. Tako ljudje, ki so bili cepljeni, lahko virus ali bakterijo še vedno prenašajo na druge, če se okužijo, vendar sami huje ne zbolijo ali pa so celo asimptomatski.
Druga vrsta imunosti je "sterilizirajoča imunost". Ta lahko popolnoma prepreči okužbo s patogenom - se pravi, da mu prepreči razmnoževanje v telesu in s tem morebitno širjenje okužbe. Ta vrsta imunosti pa preprečuje tudi asimptomatske okužbe.
Medtem ko efektivna imunost povzroči ustvarjanje tako protiteles (beljakovin) in belih (B in T) krvnih celic, ki telo ščitijo ob morebitni okužbi, pa sterilizirajoča imunost temelji predvsem na protitelesih, ki preprečujejo, da bi se patogen prilepil na zunanjo površino ciljnega organa - pri virusu Sars-Cov-2 so to sluznice dihal in pljuča.
Cepiva proti Covidu-19 bi tako morala pomagati telesu ustvariti dovolj protiteles, ki bi ujela vse virusi, ki so vdrli v telo in jih "razorožila". Ali to cepiva, ki so jih razvili prozivajalci tudi naredijo?
Katero imunost zagotavljajo cepiva proti Covidu-19?
"Pravzaprav tega še ne vemo čisto natančno, ker so cepiva še vedno nova" pravi profesor epidemiologije iz Univerze v britanskem Nottinghamu, Keith Neal.
Doslej uspešnosti cepiv raziskovalci niso preverjali z vidika, kako uspešno preprečujejo prenos virusa na drugo osebo, čeprav te raziskave sedaj potekajo. Njihovo učinkovitost so preverjali predvsem po tem, kako uspešno preprečujejo izbruh bolezenskih simptomov pri osebi, ki se je okužila po cepljenju.
Znanstveniki sedaj že vedo, da protitelesa, ki jih ljudje ustvarijo pri naravni okužbi, ne ščitijo človeka pred ponovno okužbo. Neka britanska razikava je pokazala, da ima oseba, ki je Covid-19 že prebolela, kar 17 odstotkov možnosti, da ponovno zboli. Dve tretjini takšnih primerov sta sicer bili asimptomatski, toda znanstveniki domnevajo, da ni nujno, da mora ponovno okuženi imeti simptome, da bi lahko raznašal virus naokrog.
Nekatere raziskave kažejo, da bi sicer nekatera cepiva lahko zmanjšala prenašanje virusa, tudi če ga ne morejo popolnoma preprečiti. "Zelo verjetno je, da če cepivo prepreči, da bi človek ob okužbi zbolel, to pomeni, da takšni ljudje proizvajajo manj virusov in so torej manj infektivni, vendar je to samo teorija," pravi profesor Neal.
Nekaj upanja daje možnost t.i. čredne imunosti, ki bi jo lahko dosegli, če bo precepljen dovolj velik delež prebivalstva. Raziskovalci si doslej niso edini v tem, kolikšen delež mora biti precepljen, da bi prišlo do tega pojava. Številke varirajo od 60 pa tja do 90 odstotkov prebivalstva. Čredna imunost je pojav, ko je na bolezen imuno dovolj veliko ljudi, da se bolezen bodisi ne more širiti ali pa ne more povzročti več resnih težav. To bi lahko primerjali s pojavi navadnega nahoda, na katerega je danes imuna velika večina človeštva in bolezen povzroči zaplete le še pri zelo majhnem odstotku ljudi, ki imajo zelo oslabljen imunski sistem.
Če bo cepljenih dovolj ljudi, bomo morda tudi pri virusu Sars-Cov-2 čredno imunost lahko dosegli, vendar pa bo virus še vedno lahko predstavljal nevarnost za ljudi, ki ne morejo biti cepljeni zaradi nosečnosti, starosti ali splošne oslabelosti.
Dokler ne bomo imeli točnega odgovora ali cepljenje preprečuje tudi prenašanje virusa ob okužbi po cepljenju, bo najbolje, če se tudi tisti, ki so bili cepljeni, ob stikih z drugimi obnašajo tako, kot da niso bili. Se pravi, da upoštevajo varnostno razdaljo, higieno rok in kašlja, ter nosijo maske, če je to potrebno.
