V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus - satirične balade o menihu Senanu, ki se umakne na samotni otok, da bi se umaknil skušnjavam, a mu ne uspe, zato se vrne nazaj med ljudi.
Gre za pomembno kulturnozgodovinsko pridobitev, sa je rokopis prvi izvirni in avtentični pesnikov rokopis pesmi, ki ga hranijo v NUK-u. Pesem je napisana v bohoričici z značilno Prešernovo pisavo, na koncu pa je njegov podpis v gajici.
France Prešeren je snov za satirično meniško balado dobil v latinski legendi in pesnitvi "St. Senanus and the Lady" britanskega pesnika Thomasa Moora. Motiv je nato preoblikoval z mislijo na svojega prijatelja, prav tako pesnika, patra Benvenuta, s pravim imenom Gašper Crobath (1805–1880), ki mu je pesem tudi posvetil.
Pesem je bila prvič objavljena v petem zvezku Krajnske čbelice in je iz sklopa zadnjih objav pesmi, ki jih je France Prešeren še doživel.
Rokopis Svetega Senanusa je v digitalni obliki na ogled na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.
Pesem o Senanu je vse od svojega nastanka pa do danes v literaturi in časopisju spodbujala različne razprave. Razmišljanja o Svetem Senanu je tako mogoče zaslediti v korespondenci Josipa Stritarja, Bleiweisovi zavrnitvi Josipa Cimpermana, ki je želel v Novicah o pesmi objaviti prispevek, in celo v pesmih patra Benvenuta, v katerih je Prešernu odgovarjal na njegovo stvaritev.
