Izjavo Skupnosti Afričanov v Sloveniji podajamo v celoti:
Dne 20. januarja 2021 je bila na televizijskem programu TV3 predvajana oddaja Faktor z naslovom »FAKTOR #519: KDO SE BOJI SVOBODE GOVORA (dr. Boštjan M. Turk, Tino Mamić)« pod vodstvom Norme Brščič in odgovornega urednika Tomaža Taškarja.
Voditeljica oddaje je v oddaji med drugim nedvoumno izrekla naslednje besede: »Ali pa na primer o razlikah med rasami. Različni inteligenčni kvocienti. Različne rase imajo različne inteligenčne kvociente in če to poveš, si takoj rasist … Ne smemo se pogovarjati o tem, zakaj je Afrika celina brezupa. Mogoče zato, ker so črnci leni in neumni in si pač ne znajo urediti držav tako, da bi funkcionirale, mi si pa z uvažanjem teh ekonomskih migrantov delamo medvedjo uslugo.«
Skupnost Afričanov v Sloveniji (v nadaljevanju: skupnost Afričanov) poudarja, da so zgoraj navedene izjave, ki so bile podane prek javnega medija, kot je TV3, dostopnega širšemu občinstvu (vključno z mladoletnimi osebami), žaljive in nespoštljive do družbene manjšine Afričanov in njihovih potomcev, živečih v Sloveniji. Še več, skupnost Afričanov meni, da te izjave spodbujajo sovraštvo, kar bi lahko povzročilo tudi nasilje zoper določeno skupino, t. j. družbeno manjšino Afričanov in njihovih potomcev. Tovrstno razpihovanje sovraštva pa je kaznivo – gl. 297 KZ-1 in Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi.
Izjave voditeljice so žaljive, pa čeprav so bile izrečene pod krinko vprašanj njenima gostoma. Izhajajo iz jasnega namena, diskreditirati določeno družbeno skupino.
Skupnost Afričanov obenem poudarja, da vsekakor priznava in pozdravlja institut svobode izražanja, saj brez tega ni svobodnih posameznikov in demokratične pluralistične družbe. Ob tem pa se ne sme pozabiti, da je svoboda izražanja omejena z drugimi temeljnimi vrednotami in normami človekovih pravic in svoboščin.
Skupnost Afričanov meni, da zgoraj omenjene izjave voditeljice ne sodijo v institut svobode izražanja. Svoboda izražanja je namreč lahko absolutna, dokler gre za svobodo, ki zadeva posameznika samega, omejena pa je, ko posega v svobodo drugega. Če bi bila pravica do svobode govora oziroma izražanja absolutna, bi posamezniki lahko npr. posegli v pravico do osebnega dostojanstva in duševne celovitosti, kot tudi v pravice, ki se kršijo z razpihovanjem sovraštva in diskriminacije(!). Jezik oblikuje naš način gledanja na stvari in določa, o čem razmišljamo. Izjave voditeljice so žaljive, pa čeprav so bile izrečene pod krinko vprašanj njenima gostoma. Izhajajo iz jasnega namena, diskreditirati določeno družbeno skupino.
Kot skupnost Afričanov v Sloveniji opozarjamo na to, da rasistična ideologija ni samo neustavna, pač pa ima konkretne negativne družbene, ekonomske in politične učinke. Iz nje so v preteklosti izšli najhujši zločini proti človeštvu.
V danem primeru tudi ne gre spregledati, da so bile voditeljičine izjave podane prek javnega medija, t. j. televizije TV3. V primeru, da gre za medij, velja, da je skladno z 8. členom Zakona o medijih prepovedano z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost, kar pa je oddaja očitno v celoti ignorirala (poleg napada na temnopolte je voditeljica stigmatizirala tudi judovsko in LGBTQ skupnost). Splošno velja, da bi se morali novinarji sistematično in formalno ograditi od vsebine citatov, ki bi bili lahko žaljivi ali provokativni ali prizadeli ugled drugih oseb na način, ki ga opredeljuje omenjeni Zakon.
Pričakujemo, da bo v skladu s tem slovenski pravni sistem pri odločanju o kazenski ovadbi zoper voditeljico podal jasno sporočilo, da takšen način izražanja ni sprejemljiv.
Zadnjih nekaj let so svet zaznamovala številna družbena gibanja, kot je gibanje Življenja temnopoltih štejejo, ki opozarjajo na probleme neenakosti in nepravičnosti, na nerazrešena vprašanja kolonialne dediščine, pa tudi na rasistične predpostavke, ki vztrajajo tako v šolstvu kot v medijih. Zgodovina rasizma je dolga že vsaj pet stoletij in izhaja iz znanstveno diskreditirane ideje o obstoju bioloških ras in domnevni hierarhiji med njimi.
Kot skupnost Afričanov v Sloveniji opozarjamo na to, da rasistična ideologija ni samo neustavna, pač pa ima konkretne negativne družbene, ekonomske in politične učinke. Iz nje so v preteklosti izšli najhujši zločini proti človeštvu. V sodobni demokratični pluralistični družbi sta rasistična ideologija in retorika nedopustni, z razlogom in upravičeno prepovedani z ustavo in zakonom. Pričakujemo, da bo v skladu s tem slovenski pravni sistem pri odločanju o kazenski ovadbi zoper voditeljico podal jasno sporočilo, da takšen način izražanja ni sprejemljiv.
Pobudniki izjave:
Zavod za globalno učenje in razvoj projektov
Mednarodni kulturni zavod Ritem Afrike
Kulturno umetniško društvo Baobab
Studio XXV, zavod za kulturne dejavnosti
Zavod Afriški Forum
Inštitut za afriške študije
Pevski zbor Sankofa
Tugende, zavod za kulturne in umetniške dejavnosti
Odprta šola 9
Društvo DREVO sozvočja
Idrissa Wade, Zavod Most povezave Evropa Afrika – Ptuj
Fred Uduma, Slovensko-nigerijska gospodarska zbornica
dr. Cocou Marius Mensah, MCM Consulting
Ernest Keleco Boakai, InterConsult Incorporated
Podporne kolektivne organizacije:
SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč
Ekvilib inštitut, direktor Aleš Kranjc Kušlan
Povod, Zavod za kulturo in razvoj mednarodnih odnosov v kulturi
Mirovni inštitut
Društvo Focus
Forum za enakopraven razvoj
Humanitarno društvo ADRA Slovenija
Društvo Bodi svetloba
Društvo Za Otroke Sveta
Slovenska Filantropija
Društvo Humanitas
Umanotera
Slovenska karitas
Založba /*cf. - Zavod za založniško in raziskovalno dejavnost
Ženski lobi Slovenije
Društvo za nenasilno komunikacijo
Društvo prijateljev zmernega napredka
Posamične podpornice in podporniki:
Lamin Diallo, Sharon Lence, Catherine Nakato, Alex Masikinye, Michel Obenga, Zacarias Jone Jr. , Felicitas Nwabueze, Maša Kagao Knez, Irena Yebuah Tiran, Georginah Nyaguthii, Vitalis Nkole, Idris Fadul, Inacio Bintchende, Doroteja Diallo Renko, Marko Gregorčič, Varja Močnik, Rastko Močnik, doc. dr. Marko Štuhec, Andraž Jež, dr. Kristina Lazar, Neža Zinajić, dr. Ana Kralj, Rajko Muršič, dr. Bogdan Lešnik, Urška Faal, Musa Faal, Jasmina Kozinc, Helena Rojnik, Aleksandra Zrimšek, Maja Dolinar, Hanna Yesewzer Tefera, Matej Virtič, Metka Bahlen, Branka Strauss, Pia Novljan, Ana Vipotnik, dr. Gorazd Kovačič, Andreja Zidarič, Beja Protner, Griša Močnik, Kaja Napotnik, Jasna Knez, Leticia Slapnik Yebuah, Katja Zakrajšek, Simona Semenič, Jera Ivanc, Nadia Seumo
Svoj podpis podpore lahko oddate tukaj.
