Ker 39-letni Ranko Babić trenutno nima dela, se je odločil, da bo karierno »glumil medveda« – prespal (hiberniral) vso zimo.
»Ves čas so sicer neke idejice, kaj bi lahko počel, ampak iskreno: čakam na marec, april, ker verjamem, da bomo spet lahko šli normalno na oder.«
Kako preživite, če ne delate?
Na srečo sem septembra 2019 ravno začel nastopati s predstavo Kriza srednjih let in sem do marca, ko se je vse zaprlo, odigral 115 predstav, tako da sem si naredil nekaj zaloge za težke čase. Tudi sicer zelo skromno živim, ne kupujem nepotrebnih stvari, ne sledim potrošniškim navadam, poskušam se čim bolj brzdati pri nakupovanju, ker si lahko zelo hitro začneš kupovati stvari, ki jih sploh ne potrebuješ. Prihajam iz delavske družine in pri nas smo ves čas morali računati, da lahko vsak trenutek ostanemo brez denarja, zato nimam težav preživeti v takšnih razmerah, kot so zdaj.
Ste v teh časih pomislili na redno službo?
Ne še. Razmišljam, da igralci sicer najmanj delamo poleti, zdaj bom pač poskusil obrniti sezono in več igral poleti, na prostem. Nekako bomo preživeli. Samo upam, da se ne bo septembra ponovilo, ker če bodo jeseni spet vse zaprli, bo velik problem. Poskušam biti karseda optimističen, verjamem, da bomo spomladi začeli.
Boste potem Krizo srednjih let aktualizirali?
Mislim, da gledalci, ki bodo po karanteni prišli na komedijo, ne bodo želeli poslušati, kaj se je dogajalo v času korone, ki je ravnokar minila in nam ukradla leto življenja. Verjetno bi raje, da jih odpelje v neko čisto drugo stanje. Morda bom zato samo vključil kakšno šalo sem in tja.
Ampak korona komikom daje ogromno materiala.
Zagotovo, vendar mislim, da je še prekmalu, da bi eno uro na odru govoril o koroni. To lahko počneš potem, ko ljudje že nekaj časa normalno živijo; vsaj kako leto od tega. Meni predstava o koroni trenutno ne bi bila smešna. Za vsako stvar, ki nam v življenje prinese toliko negativnosti, potrebujemo malo časa, da mine, preden se lahko iz nje začnemo delati norca.
Rekli ste, da nam je korona ukradla leto življenja. Je bilo vseeno tudi kaj pozitivnega?
Seveda, predvsem smo se lahko vsi bolje spoznali. Na stvari smo začeli gledati malo drugače. Kar je bilo nekoč normalno, zdaj zelo pogrešamo in vidimo, da bi nekatere stvari morali ceniti. Denimo to, da greš lahko v petek zvečer s prijatelji na pijačo ali v nedeljo z družino na izlet. Te male stvari pogrešam. In v takšnem kriznem obdobju ljudje začnemo kazati svoj pravi jaz – ko je človek stisnjen v kot in ga je strah, pokaže, kako dejansko razmišlja in čuti.
Kako deluje vaša družina, ko je ves čas skupaj?
Težko. Poskušamo čim bolj normalno delovati, biti čim bolj potrpežljivi in razumevajoči. A dejstvo je, da smo preveč skupaj. Tako kot v vsaki družini tudi pri nas pride do velikih prepirov in celodnevnih tihih maš. Pa še šolanje od doma … Pridejo res težki dnevi, a treba se je boriti. Če so ljudje lahko preživeli večletne vojne, bomo tudi mi zdržali to leto, leto in pol.
Vaša žena dela. Imate zdaj vi večjo vlogo v gospodinjstvu?
Z ženo se poskušava malo menjavati, ker ona en teden dela, en teden ne. Ampak, joj, vse sem, od učitelja do … vse! Ni stvari, ki je v tej karanteni ne bi počel. Lahko bi že predaval o gospodinjskih opravilih. Samo likal še nisem, ker žena pravi, da jo to sprošča, in se nočem kregati. (smeh) Težko je, zafrknjeno, vsa čast gospodinjam, kapo dol!
Na kateri ravni ste zdaj kot »moška copata«?
Na maksimalni! Višje ne gre.
Torej lahko pričakujemo novo predstavo?
Zagotovo! Saj to je logično: začel sem z Moško copato, zdaj je Kriza srednjih let, počasi pa že izbiram idejo za naslednjo fazo. To bo šlo tja do osmega dela! Policijska akademija, Hitri in drzni ter predstava Ranka Babića! (smeh)
