Tudi virusi se, tako kot vsi organizmi, neprestano spreminjajo. Navsezadnje so prav te spremembe gonilo evolucije. Tako kot pri drugih organizmih, nekatere spremembe - pravzaprav večina - za viruse ne pomenijo ničesar pomembnega, nekatere pa spreminjajo njihove možnosti za preživetje. In boljše kot so možnosti preživetja za viruse, slabše so za tiste, ki jih napadajo.
Že kmalu po začetku pandemije so znanstveniki ugotovili, da se med okužbami pojavljajo tudi novi sevi koronavirusa, ki so bolj infektivni kot je bil tisti, ki je pandemijo začel.
Trije sevi, vredni pozornosti
Doslej so našteli že več tisoč mutacij - sprememb genetskega materiala in s tem zunanjosti virusa. Velika večina le-teh je samo "prehodnih" in nimajo skoraj nobenega vpliva na virus ali njegovo patogenost.
Znanstveniki pa trenutno podrobneje spremljajo tri.
Britansko varianto, ki je postala prevladujoča med okuženimi v Veliki Britaniji in so jo doslej zaznali tudi že v več kot 50-ih državah.
Južnoafriški sev, ki so ga našli pri okuženih v vsaj 20-ih državah.
Brazilski sev, ki postaja prevladujoč pri okužbah v tej 210 milijonski državi.
Za vse tri seve kaže, da so bolj nalezljivi kot zgodnejše variante virusa. Zanje je namreč značilna sprememba v t.i. čepkasti (spike) beljakovini, ki virus pritrdi na celico. Ta sprememba virusu omogoča, da se na celico lažje pritrdi in vanjo zaseje svoj genetski material za proizvodnjo novih virusov.
Za južnoafriško varianto novega koronavirusa so znanstveniki ugotovili, da ima celo pomembnejše spremembe na čepkasti beljakovini kot britanska, kar bi lahko zmanjšalo učinek cepiv. Ena od sprememb virusu omogoča, da se izogiba protitelesom, ki jih ustvarja telo za boj proti virusu.
Tudi brazilski sev ima mutacije, podobne južnoafriški varianti.
So novi sevi tudi bolj smrtonosni?
Zaenkrat dokaza o tem znanstveniki nimajo. Imajo samo dokaze, da so te variante bolj nalezljive. Seveda pa lahko povzročijo vse zaplete, ki jih poznamo pri Covidu-19. Prav zaradi tega je potrebno dosledno upoštevati navodila za zmanjšanje tveganja za okužbo - razkuževanje, varno razdaljo in nošenje mask.
Ali cepiva delujejo tudi proti novim sevom?
Cepiva, ki jih sedaj poznamo, so bila razvita na podlagi zgodnejših variant virusa in znanstveniki so prepričani, da bi morala biti uspešna tudi proti omenjenim sevom, čeprav morda v manjši meri.
Na dokončne odgovore bo treba še malo počakati, saj raziskave v tej smeri še potekajo. Cepiva namreč telo usmerjajo v prepoznavanje in boj proti različnim delom virusa, ne samo proti čepkasti beljakovini.
Dobra stran je tudi, da čeprav se bodo virusi spreminjali tudi v bodoče, je cepiva mogoče prilagoditi novim sevom v nekaj tednih, če bi se to izkazalo za potrebno.
V najslabšem možnem scenariju se bo tudi proti koronavirusu potrebno cepiti večkrat, tako kot se že cepimo proti gripi.
