Estrada

Aplikacija o potresih skoraj "klecnila" pod številom uporabnikov

kl
4. 1. 2021, 18.30
Posodobljeno: 4. 1. 2021, 18.52
Deli članek:

Strežniki so komaj zmogli prenesti naval uporabnikov, ki so hiteli poročati ali dobiti podatke o potresu, ki je pred slabim tednom prizadel Hrvaško.

emsc
Zemljevid uporabnikov, ki so zaznali rušilni potres na Hrvaškem

Čeprav obstaja že 46 let, Evropsko-mediteranski seizmični center v bližini Pariza, bolj znan po kratici EMSC, še nikoli ni dobil toliko podatkov naenkrat o nekem potresu, kot jih je dobil za potres, ki je zatresel območje Petrinje pretekli torek ob 16:15. Takrat je poročila o tem, da so potres čutili, v nekaj minutah poslalo kar 22.000 ljudi.

Čeprav ni šlo za "glavni" potres, ki je Petrinjo stresel nekaj ur pred tem, je sistem komaj zdržal količino pritekajočih podatkov.

Ob potresu na Hrvaškem pa se je za nekaj časa sesula tudi spletna stran ARSO, ki poroča o potresih. Tudi na njihov stran se je ob tresenju tal "vsula" množica uporabnikov interneta, ki so želeli dobiti informacije iz prve roke, vendar serverji tolikšnega navala niso zdržali.

Od potresa v mesecu marcu, ki je prizadel hrvaško glavno mesto, si je namreč njihovo aplikacijo LastQuake naložilo veliko Hrvatov. Aplikacija je namreč namenjena tako obveščanju uporabnikov o zadnjih potresih, kot tudi temu, da uporabniki sami pošiljajo podatke o potresih, ki so jih začutili.

Vsakič, ko uporabnik odpre aplikacijo, se pri EMSC-ju na njihovem zemljevidu prižge lučka. Kako je to videti ob potresu na območju, kjer je veliko uporabnikov, pa je EMSC pokazal na Twitterju. In ob potresih, kakršen je bil na Hrvaškem, zemljevid včasih zažari kot novoletna jelka.

Twitter
Ko ob potresu, ki ga začutijo, uporabniki vključijo aplikacijo, to na EMSC zaznajo takoj.

Ekipa EMSC-ja je relativno majhna, vodi pa jo seizmolog Rémy Bossu. Poleg njega sta v skupini dva strokovnjaka za IT, trije razvijalci programske opreme, sociolog, oseba za odnose za javnostmi, skupaj devet ljudi.

EMSC je edinstvena tovrstna organizacija na svetu. Poleg tradicionalnega seizmološkega dela, s katerim pridobivajo podatke nacionalnih seizmoloških centrov, imajo tudi drugega, zanje specifičnega.

"Ko smo začeli, smo izhajali iz podmene, da so važni tisti potresi, ki jih ljudje občutijo in o njih želijo podatke. Vsako leto po svetu zabeležijo okoli 50.000 potresov, vendar jih ljudje občutijo samo okoli desetino, ostali so bodisi prešibki ali pa so predaleč od naseljenih področij. Seizmologi so običajno poročali samo o lokaciji in jakosti potresa in to bi bilo vse. Ljudje pa ob nepredvidenih dogodkih želijo izvedeti več," pravi Bossu.

EMSC
Ekipa EMSC-ja

Tako njihova aplikacija tudi zbira reakcije prič. "Pri nas spremljamo odpiranje aplikacije in ko vidimo IP naslove uporabnikov, takoj vemo, kje je prišlo do potresa. V manj kot 15-ih sekundah pošljemo avtomatsko obvestilo, da je na področju, kjer je največ odprtih aplikacij prišlo do potresa, in uporabnike prosimo, da sporočijo, če so ga občutili. Tako imamo oboji nekaj od tega - ljudje dobijo informacijo tako, mi pa z njihovimi poročili ustvarjamo znanstveno bazo o širjenju potresov," dodaja seizmolog.

EMSC je sicer neprofitna nevladna organizacija, ki živi izključno od donacij.