Simpatična in nadvse duhovita voditeljica rubrike POP IN v informativni oddaji POP TV 24UR Ota Širca Roš je v svoji karieri opravljala intervjuje z mnogimi zvezdniki svetovnega kova. Kakšni so, koga bi si še želela spoznati, kaj je pri sebi odkrila med karanteno in kaj jo v tem času doma navdaja s strahom, izveste v nadaljevanju.
Trenutno smo v najbolj čarobnem mesecu leta. Ga tudi vi tako doživljate?
Letos se mi prvič zdi na mestu, da se okraševanje začne že toliko pred prazniki. To je pa vse. Druženje ob kuhančku, ki ga imam tako rada, letos žal odpade.
Kako pa se je to spremenilo z otrokoma?
Zaru je vseeno, pri malo več kot letu mu bunkice na smrečici pomenijo le še eno super priložnost za kako super neumnost. Me je kar strah, kaj vse bo letelo po stanovanju. Sva pa s Premom prvič pekla parklje in je lepo dišalo po piškotih, kar je pri nas redko, nisem spretna s slaščicami. No, še eno rundo piškotov bova pa spekla še za dedka Mraza, Božička in njuno klapo.
Na kakšen način pa boste okrasili dom?
S Premom sva nekaj okraskov že ustvarila, nalepke so na oknih in vsak dan rečemo: jutri bomo pa smrečico postavili. Pa nas dan prehiti. Priznam, psihično in fizično se pripravljam na ta dan, ker vem, da bo smreka z vsemi pritiklinami pri Zaru vse drugo kot stala.
Kdo je pri vas glavni dobri mož?
Kako to mislite, vsi so glavni! Miklavž nas nahrani z dobrotami, druga dva pa poskrbita za zabavne igrače! V slogi je moč in oni trije to vedo.
Bosta Božiček in dedek Mraz tudi letos tako radodarna, kot sta bila prejšnja leta?
Trudimo se ju prepričati, naj ne pretiravata. Imamo relativno srečo, naša otroka zares ne potrebujeta ničesar, zato vsako leto dobrima gospodoma malo pomagamo in kakšna darila podarimo tudi otrokom, ki nimajo toliko, kot imata onadva. Ponavadi izbira Prem.
Kaj želite, da bi prinesla vam in kaj bralcem?
Oh, ta je lahka! Če jima uspe za vedno zapreti to Pandorino skrinjico, ki jo je odprla korona, bi bila najbolj vesela! In ker je na njenem dnu tudi upanje, verjamem, da jima nekega dne res uspe!
Si boste zadali tudi kakšne novoletne zaobljube?
Ne, tega ne počnem. Cilje si zadajam sproti in še takrat dovolim, da na poti kdaj skrenem. Ponavadi ravno takšni »ovinki« prinesejo najlepše stvari.
Pogrešate kaj živ žav v redakciji?
Oh, ja! Ravno v decembrskem času smo v redakciji vedno vrteli »vzdušnice«, po oddaji je spontano nastala kakšna dobra zabava. Seveda pogrešam in toliko bolj bom cenila, ko se to vrne.
POP IN je namenjen družabni sceni, ki pa je zdaj ni. Ste imeli zaradi tega kdaj težave z vsebinami ali se po svetu in doma še vedno zgodi dovolj stvari?
Zgodb je vedno dovolj, ustvarjalci so ustvarjalni tudi brez kril, pa tudi razmere same ustvarjajo zgodbe. Z malo bolj grenkim priokusom, pa vendar. Je pa, hvala bogu, tudi v tem času nastalo nekaj lepih, pozitivnih, o katerih pa še najraje poročamo.
Vi osebno kaj pogrešate družabne oziroma kulturne prireditve?
Močno jih pogrešam, je pa res, da bi jih verjetno tudi brez vseh teh ukrepov. Naša dva mulca namreč zahtevata celo mene, podnevi in ponoči, tako da ob koncu dneva kar hitro »padem dol« in ne verjamem, da bi kaj dosti več zvečer hodila naokoli kot pa zdaj.
Velikokrat ste delali tudi intervjuje s svetovno znanimi zvezdniki. Kateri vam je ostal v najlepšem in kateri v najgršem spominu?
Predvsem sem zares spoznala, da so to preprosti ljudje, kot vi ali jaz, nihče me ni zares razočaral, in čim večje so bile te zvezde, tem manj »zvezdniško« so se obnašali. Če že kdo, komplicirajo tisti okoli njih, pa še to večinoma upravičeno.
Se sicer vaše ustvarjeno mnenje o neki znani osebi pogosto spremeni, ko jo spoznate v živo?
Velikokrat se to zgodi, predvsem pa se mi dogaja to, da ko srečam kakšnega znanega Slovenca, nisem čisto prepričana, ali ga poznam iz medijev ali pa smo že kdaj kakšno skupaj ušpičili. In potem se zgodi, da koga le bežno pozdravim, pa se kasneje spomnim, da smo imeli že kdaj kakšna skupna snemanja in bi bilo vendar lepo, da kakšno rečeva, ali pa obratno: koga veselo pozdravim in »oblajam«, kot da sva skupaj krave pasla, pa potem ugotovim, da tega človeka v živo sploh še nisem spoznala.
Koga bi si še želeli spoznati?
Uf, cel kup jih je še, predvsem pa si želim, da se stvari vrnejo v stare tirnice, da si industrija zabave čim prej opomore in takrat jih mogoče tudi bom spoznala. Če pa sprašujete malo širše. Hm. Tudi tu imam seznam, ampak nekako že od mladih nog me fascinira kraljica Marija Antoineta, ženska, ki je bila toliko bolj vplivna in pozitivna, kot ji to pripisuje pisana zgodovina. A sem šla predaleč?
Niste. Trenutno smo v drugi samoizolaciji. Ste v času karantene odkrili kakšen nov talent oziroma strast do česa?
Sem! Odkrila sem, da zmorem več, kot sem si mislila, in da vzdržim na nogah (ne nujno budna) z dosti manj spanca, kot sem si kadarkoli predstavljala, zraven pa še animiran, kuham, delam za službo, previjam riti, pospravljam vse. Ok, skoraj vse, kar pade ali se razlije po tleh, in včasih zmorem biti zraven še pedagoška. Ne bom »jamrala«, vojna je za vse. Ampak je vojna. Strasti bodo počakale na lepše čase. Razen če šteje strastna želja po dopustu, nekje na plaži.
Kako zelo pogrešate potovanja?
Od ena do deset? 100.
Jih oziroma ste jih letos nadomeščali z izleti po naši deželi? Ste odkrili kakšen res lep kotiček, za katerega prej niste vedeli oziroma vam ga še ni uspelo obiskati?
Nekaj nam jih je uspelo odkriti, sicer v poletnem času, potem je tako spet šlo vse »v franže«. Predvsem smo družinsko ugotovili, da smo do zdaj zanemarjali izlete v lepe slovenske gore. In še bomo šli.
Če bi za en dan ukinili vse ukrepe oziroma bi samo za en dan izginil koronavirus, kako bi ga preživeli?
A samo en dan mi daste? Hm ... Glede na to, da potovanja v enem dnevu ne bi mogla opraviti ... Najprej bi dala otroke za ceeel dan v vrtec, se naspala in si privoščila eno doooooolgo druženje z najboljšimi prijateljicami, svojimi »babami«, ki jih že močno pogrešam.
