Prvič so novi sev virusa v Veliki Britaniji zaznali septembra. Novembra so ga našli v četrtini vseh novoodkritih okužb v Londonu, sredi decembra pa že v dveh tretjinah,
Kot kaže, je to posledica tega, da je najnovejša oblika virusa kar za 70 odstotkov bolj virulentna (nalezljiva) od ostalih oblik. Da se je tako hitro razširil, pa pripisujejo tudi temu, da v vseh predelih Velike Britanije niso veljali enako strogi ukrepi. V Londonu, kjer so ga najprej odkrili so ti bili precej mili.
Strokovnjaki sedaj domnevajo, da se je prvič pojavil pri bolniku z oslabljenim imunskim sistemom, ki virusa ni bil sposoben premagati. Namesto tega telo takega bolnika za virus predstavlja pravo "valilnico" v kateri se lahko razmnožuje in seveda tudi mutira.
Kaj sploh je mutacija?
Mutacija je majhna sprememba, pravzaprav napaka, ki se zgodi pri razmnoževanju - ne le virusov, pač pa tudi drugih organizmih. Gre za spremembo v dednem materialu. Te spremembe so majhne in naključne. Veliko jih nima nobenih posledic za nov organizem, nekatere pa mu omogočajo boljše preživetje, prav tako pa so lahko za organizem tudi smrtonostne. V svojem bistvu pa so mutacije eno od glavnih gonil evolucije - razvoja vrst.
Virusi so zelo preprosti organizmi, ki se v ugodnih razmerah zelo hitro množijo pri tem pa tudi spreminjajo. Ker jih je veliko (ob okužbi se v človekovem telesu razmnoži na milijarde virusov), je med njimi tudi veliko mutacij, od katerih so nekatere takšne, ki virusom koristijo, nam pa ne. To je namreč njihova strategija za preživetje, s katero odgovorijo na delovanje našega imunskega sistema, zdravil in cepiv. Ker preživi več virusov z zanje ugodnejšo mutacijo, se ti tudi hitreje širijo. Te, spremenjene viruse imenujemo "sev".
Zakaj je mutacija novega seva tako uspešna?
Strokovnjaki, ki preučujejo viruse, stalno spremljajo tudi nove seve. Za omenjeni sev so ugtovili, da je mutacija spremenila obliko beljakovine, s pomočjo katere virus vstopa v naše celice. Sprememba je takšna, da mu sedaj omogoča, da v celice, kjer se razmnožuje, vstopa lažje in hitreje.
Se je kaj podobnega že zgodilo?
Da. Oblika koronavirusa, ki jih zaznavajo danes, so različne od tiste, ki so jo prvič zaznali v kitajskem Vuhanu. Že februarja se je v Evropi pojavila nova različica, ki je sedaj v svetu prevladujoča. Poleti se je v Evropi pojavila še ena, ki jo znanstveniki povezujejo z ljudmi, ki so bili na počitnicah v Španiji.
Tretja različica virusa, ki bi prav tako utegnila biti nevarna za ljudi, se je pojavila pri koronavirusu, ki so ga našli pri dihurjih. Ta mutirana različica se je (vsaj v laboratorijih) izkazala za dvakrat bolj nalezljivo od drugih, poleg tega pa naj bi zmanjšala tudi učinkovitost protiteles, s katerimi se telo bori proti okužbam. Ker je virus z dihurjev lahko prešel nazaj na človeka, je to bil eden izmed razlogov, da so v številnih državah uničili celotne farme teh živali, ki so jih sicer gojili za krzno.
Ali je okužba z novim sevom smrtonosnejša?
Zaenkrat dokazov o tem nimamo, seveda pa znanstveniki skrbno zbirajo in spremljajo podatke. Vendar je že to, da je novi sev veliko bolj nalezljiv, zaskrbljujoče. Hitro višanje okužb namreč pomeni tudi več ljudi, ki bodo zboleli za težjo obliko, kar pomeni večjo obremenitev za bolnišnice.
Ali cepiva, ki jih imamo na voljo, delujejo tudi proti novemu sevu?
Skoraj zagotovo da. Vsaj zaenkrat. Vsa tri "vodeča" cepiva pri prejemnikih sprožijo imunski odziv telesa, ki viruse napadejo na več načinov, tako da sprememba, ki jo je ustvaril virus, ne zmanjša njihovega učinka.
Prav tako lahko znanstveniki cepivo prilagodijo nastali mutaciji. Vendar pa se problem pojavi, če se v zelo kratkem času pojavi večje število mutacij. To pa je pri virusih na splošno najbolj zaskrbljujoče in prav zaradi tega so neprestano pod drobnogledom znanstvenikov.
(Povzeto po BBC)
