V svetu so se začela prva cepljenja proti Covid-19. Mnogi že z nestrpnostjo čakajo, da cepivo pride tudi k nam, veliko ljudi pa je do cepiva nezaupljivih iz različnih razlogov. Za precepljenost prebivalstva bi se moralo cepiti vsaj 60, morda celo do 80 odstotkov ljudi, pri nas pa je odstotek tistih, ki bi se zagotovo cepili zelo majhen, komaj 20 odstotkov, kažejo raziskave javnega mnenja.
Proticepilsko gibanje, teorije zarot in z njima povezani dvomi v znanost, nepoznavanje delovanja cepiv in (ne samo pri nas) tudi nezaupanje v oblasti so primarni razlogi, zakaj mnogi dvomijo ne le v upravičenost, pač pa tudi v namen cepljenja, ki je trenutno edino zanesljivo orožje, ki ga ima človeštvo v rokah za izhod iz pandemije.
Pri nas v kratkem pričakujemo odobritev in prihod dveh cepiv, Pfizer/BioNTechovega in Moderninega. Obe sta bili, tako kot druga cepiva, razviti v rekordno kratkem času, na kliničnih preizkusih pa sta pokazali svojo visoko uspešnost. Prav ta hitrost je ena izmed tistih, ki najbolj sproža nezaupanje ljudi. Pojavljajo pa se tudi druga vprašanja.
Projekt Covid-explained, ki ga je pričela profesorica iz ameriške univerze Brown, Emiliy Oster, je zbral 7 najpogostejših vprašanj in odgovore nanje.
1. Cepivi sta bili razviti v rekordnem času. Ali to pomeni, da so farmacevtska podjetja skrajšala čas ali celo preskočila običajne stopnje preizkušanja?
Pravzaprav ne. Velik del odgovora na to, zakaj so preverjanja cepiv običajno dolgotrajna, je v denarju. Ponavadi ta priteka počasi, v primeru Covida-19 pa je pritekal precej hitreje kot običajno. Raziskovalci so poleg tega lahko izhajali iz prejšnjih raziskav za cepiva zoper viruse, sorodne Sars-Cov-2. Prav tako je ena izmed 'olajševalnih okoliščin', bila ta, da je za boleznijo zbolelo veliko ljudi, ki so jih lahko vključili v testiranje varnosti cepiva.
2. Gre za cepiva, ki delujejo na drugačni osnovi, kot druga. Pravijo jim mRNA cepiva. Kaj to pomeni? Kako delujejo?
Res je, obe cepivi sta t.i. mRNA cepivi. Gre za nov tip cepiv, ki za razliko od dosedanjih temelji na vnosu dela dednega materiala virusa in ne njegovih zunanjih delov ali omrtvičenih virusov.
Raziskovalci so iz dednega materiala virusa, ki je nekakšen recept za njegovo izdelavo, izbrali tisti del, ki je za virus Sars-Cov-2 najbolj značilen in ga razlikuje od drugih podobnih virusv. Ta del so pomnožili in vbrizgali v telo prostovoljcev, ter upali, da bo njihov imunski sistem začel razvijati protitelesa, naravno obrambo proti virusom, ki omogoča, da telo ob močnejšem vdoru virusov le-te prepozna in jih uniči. To jim je tudi uspelo. Pokazalo se je, da kar 90 do 95 odstotkov ljudi razvije ta protitelesa.
3. Ali bomo s cepivom prejeli tudi virus?
Ne. Kot rečeno, mRNA cepiva ne vsebujejo virusa, pač pa samo del njegovega dednega materiala - navodila za izdelavo virusa. To pomeni, da ne gre za "minimalno okužbo" v klasičnem smislu, kar je bil način delovanja običajnih cepiv v preteklosti.
Klasična cepiva so namreč temeljila na tem, da so ljudem vbrizgali majhno količino mrtvih ali omrtvičenih virusov in tako pravzaprav okužili človeka, vendar s tako majhno količino, da je ta povzročila samo rahel odziv imunskega odziva.
Vendar bi tudi to cepljenje lahko primerjali z organiziranjem in treningom vojaških enot v mirnem času za pripravo na resničen spopad, če bi do njega prišlo.
Ne bomo se pa naslednje jutro po cepljenju zbudili, zažgali vse maske, zavrgli preostala razkužila ter množično plesali in peli na ulicah.
4. Kateri stranski učinki se pojavljajo?
Možno oziroma celo pogosto je, da se po cepljenju pri ljudeh pojavijo stranski učinki. Ti niso posledica okužbe, pač pa reakcije imunskega sistema. Čeprav se virus v telesu v resnici ne razmnožuje (to je v resnici okužba), telo reagira, kot da se. Zato se pojavijo nekateri simptomi, ki so enaki, kot če bi prišlo do prave okužbe. So pa ti simptomi le znak, da vaše telo izgrajuje in povečuje imunost proti virusu.
Kot kažejo raziskave, objavljene v časopisu za znanost Science Magazine, se je po cepljenju s cepivom Moderne pri 9,7 odstotkih ljudi pojavila utrujenost, pri 8,9 odstotkih bolečine v mišicah, pri 5.2% bolečine v sklepih in pri 4,5 odstotkih glavobol. Po cepljenju s Pfizerjevim cepivom so ti odstotki bili nižji: utrujenost pri 3,8 odstotkih in glavobol pri 2 odstotkih prejemnikov cepiva.
Je pa videti, da so ti učinki različni glede na starost cepljenih. Mlajši imajo več in bolj intenzivne stranske učinke, kar je tudi dobra novica, ker pomeni, da starejši ljudje na cepljenje dobro reagirajo. Poleg tega mlajši ljudje stranske učinke veliko lažje prenašajo kot starejši. Neki cepljeni, v 30-ih letih, je počutje po cepljenju opisal kot bi imel "neprijetnega alkoholnega mačka" - ne preveč prijetno, ampak še vedno obvladljivo.
Čeprav so stranski učinki pogostejši in močnejši kot pri ostalih cepljenjih, pa trajajo le kratek čas.
5. Ali tudi otroci in nosečnice lahko dobijo cepivo?
Otroci in noseče ženske so iz preizkušanj cepiv izvzeti. Za otroke veljajo osebe, ki še niso dopolnile 16 let. Pri njih bo treba za točne podatke o varnosti cepiv še počakati. Verjetno bo do takrat minilo še nekaj mesecev po začetku splošnega cepljenja.
6. Zakaj bomo morali prejeti dva odmerka cepiva?
Preprosto zato, da bi s tem telesu omogočili ustvarjanje polne zaščite. Imunski sistem zaščito ustvarja postopoma in pri prejemanju enega "močnejšega" odmerka, bi reakcija telesa bila preburna in bi lahko škodila, namesto koristila. Zato mora biti količina vseh cepiv strogo in dobro odmerjena.
Prvi podatki so pokazali, da po prejemu prvega odmerka telo ustvari približno polovico potrebnih protiteles, drugo polovico pa po prejemu drugega odmerka. Pri Pfizerjevem cepivu je časovna razlika med odmerkoma tri tedne, pri Moderninem pa štiri tedne.6.
Popolno imunost pa telo razvije več dni po prejemu zadnjega, drugega odmerka, kažejo raziskave. To pomeni, da še vsaj ta čas po cepljenju ne bomo popolnoma imuni in bo v tem času še vedno potrebno upoštevati osnovne ukrepe za zmanjšanje možnosti okužbe.
7. Ali bodo torej cepiva ustavila in končala epidemijo?
Da, sčasoma. Vendar bo to proces, ki traja. Ne bo se zgodilo čez noč. Ne bomo se naslednje jutro po cepljenju zbudili, zažgali vse maske, zavrgli preostala razkužila ter množično plesali in peli na ulicah. Delno zato, ker zaradi prej povedanega traja nekaj časa, da telo zgradi popolno imunost. Poleg tega tudi vsega prebivalstva ne bo mogoče cepiti "v enem dnevu". In cepljenje bo postopno, v skladu z načrti, ki so jih naredile posamezne države.
Da bi zagotovili nekakšen približek t.i. "čredne imunosti", torej dovolj velikega števila ljudi, odpornih na okužbo, bi morali cepiti vsaj 60 odstotkov, po nekaterih raziskavah tudi do 80 odstotkov prebivalstva. To pa zagotovo ne bo mogoče niti v nekaj tednih, pač pa mesecih. Torej bomo morali biti potrpežljivi, še vedno nositi maske, razkuževati roke in upoštevati socialno razdaljo.
Eno bistvenih vprašanj pa je tudi, kako dolgo cepiva zagotavljajo imunost. Tega zaenkrat še ne ve nihče, vendar pa bodo s časom raziskovalci dobili odgovor tudi na to.
