Violončelist Klemen Hvala si je zadal nov izziv – ustanovil je ansambel Ensemble Dissonance, k sodelovanju pa pritegnil ugledne glasbenike – med drugim tudi nagrajenko Prešernovega sklada za leto 2021, violinistko Lano Trotovšek.
Zakaj ste se odločili za ustanovitev Ensembla Dissonance?
Ensemble Dissonance je nastal na pobudo glasbenikov, ki delujejo pretežno v Ljubljani in si želijo poleg svojih rednih dejavnosti muzicirati tudi v ansamblu, v katerem bodo lahko svoje ambicije in izkušnje delili z drugimi glasbeniki, sodelovali z vrhunskimi domačimi in mednarodnimi glasbenimi ustvarjalci in poustvarjalci, nastopali kot solisti in skupaj raziskovali nove, še neraziskane glasbene in druge umetniške svetove. Ansambel deluje v okviru Zavoda Dissonance in združuje nekatere vodilne glasbenike Orkestra Slovenske filharmonije, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, profesorje Akademije za glasbo v Ljubljani, člane godalnega kvarteta Dissonance in nekatere samostojne kulturne ustvarjalce.
Kakšno poslanstvo ste si zastavili?
Temeljno poslanstvo ansambla je promocija in razvoj komorne glasbe na najvišji umetniški ravni, tako z vidika izvedb kot z vidika umetniških sodelovanj z drugimi ustvarjalci in poustvarjalci ter z domačimi in mednarodnimi glasbenimi institucijami in festivali. Ob tem bo ansambel skrbel tudi za razvoj mlade generacije ustvarjalcev in poustvarjalcev ter naročal nova glasbena dela domačim in mednarodnim avtorjem. Zelo pomemben del poslanstva ansambla pa je mednarodna promocija mesta Ljubljane, zlasti njena izjemno bogata glasbena zgodovina ter njeno vrhunsko in pestro glasbeno življenje.
Kaj počnete trenutno? Mirujete ali ta čas izkoriščate za snovanje načrtov za naprej?
Za uspešno delovanje ansambla je potrebno poleg koncertov zagotoviti še celo vrsto drugih pogojev, da lahko ansambel nemoteno deluje. Zasnovati je treba inovativne programe, ki bodo prepričali producente in promotorje doma in v tujini, k sodelovanju povabiti vrhunske domače in mednarodne umetnike, vzpostaviti stike s koncertnimi poslovalnicami in agencijami ter zagotoviti financiranje ansambla. Zato smo v času, ko koncertne dejavnosti ni možno izvajati, osredotočeni na vse podporne dejavnosti, ki bodo zagotovile uspešne izvedbe koncertov ansambla, ko bo koncertna dejavnost spet lahko zaživela.
Imate zaradi epidemije morda v načrtu izvedbo koncertov prek spleta?
Potekajo dogovori, da bi nekatera dogovorjena mednarodna sodelovanja za letošnje leto izvedli po naročilu prek spleta za abonmajsko občinstvo mednarodnih organizatorjev in festivalov. Vendar se naročniki še odločajo o tej možnosti, ker bi si zagotovo bolj želeli, da koncerte izvedemo v živo, ko bodo za to vzpostavljeni pogoji, ki jih v danih razmerah ni mogoče zagotoviti. Razmišljali smo tudi o spletni izvedbi decembrskih novoletnih koncertov za končne naročnike, vendar bi za ta namen potrebovali potreben prostor oziroma koncertno dvorano, ki pa so večinoma zaprle svoja vrata in jih ni možno najeti.
Kako na splošno gledate na koncerte prek spleta: kot nujno zlo v teh časih ali tudi kot na priložnost, da vas lahko spozna več ljudi?
Izvedba koncertov, predstav in drugih umetniških prireditev prek spleta je zagotovo uporabna in dobrodošla v času, ko izvedbe živih dogodkov niso možne. Tako lahko številne kulturne institucije, komorni ansambli in solistični glasbeniki vzdržujejo stik s svojim občinstvom in hkrati pridobijo novo, zlasti mlajše, ki je naklonjeno novim, sodobnim tehnologijam in njihovi uporabi. Vendar so institucije in ustvarjalci, ki lahko svoje umetniške kreacije prek spleta ponudijo na visokem tehnološkem nivoju, zelo redke. Za posredovanje koncertov klasične in operne glasbe je namreč treba zagotoviti tudi vrhunsko tehnično opremo ter pogoje A/V prenosa, pa tudi strokovnjake, ki lahko take prenose vrhunsko tehnično izvedejo. Za institucije v domačem in mednarodnem prostoru, ki tovrstnih pogojev in sredstev, da bi si te pogoje lahko same ustvarile nimajo, smo s partnerji spomladi, ob prvi ustavitvi družbenega življenja, zasnovali digitalno platformo ConcertSeat, ki je v fazi izvedbe in za katere izvedbo iščemo finančna sredstva na mednarodnih razpisih, pri vlagateljih in pri naročnikih. Prepričan sem, da bo zamisel uspela, saj je platforma zasnovana tako, da bo glasbenim in drugim umetniškim institucijam z uporabo digitalne tehnologije nadomestila in pocenila celo vrsto podpornih dejavnosti tudi po koncu epidemije.
Občinstvu sicer ekran ne more nadomestiti izkušnje v živo, kako pa je pri vas glasbenikih? Čutite odsotnost publike, ali vam je mogoče tako celo bolje, ker vas ne motijo s kašljanjem, govorjenjem in drugimi motečimi zvoki?
Z vidika interakcije med izvajalci in občinstvom je vsak umetniški dogodek, ki se zgodi v živo, tudi glasbeni, nenadomestljiv. Pretok misli, energije, zvočnih vibracij, odziv občinstva, ki se dogaja tukaj in zdaj, je vedno unikaten, tako kot doživljanje vsakega drugega umetniškiga artefakta. Zato je avdio in video prenos dogodkov lahko vedno le priložnost za občinstvo, ki se koncerta iz različnih razlogov ne more udeležiti in za institucije, da si širijo občinstvo. V času, ko izvedba dogodkov v živo ni mogoča, se moramo tovrstnim interakcijam žal odpovedati in se zadovoljiti s tem, kar nam nudi sodobna tehnologija.
Kulturne institucije vsebine v teh časih večinoma ponujajo brezplačno. Kako vi gledate na to?
Menim, da je način distribucije spletnih prenosov do občinstva zelo odvisen od tega, v katerih kulturnih okoljih institucije delujejo. V evropskem kulturnem okolju, kjer sta umetnost in kultura že več stoletij prepoznani kot javno dobro in zato tudi javno financirani, je razumljivo, da lahko evropske institucije vstopnice ponujajo po bistveno nižjih cenah kot na primer v anglosaksonskem kulturnem okolju, kjer delovanje tovrstnih institucij pretežno financirajo zasebni donatorji. Podobno velja za ponudbo vstopnic za koncerte in prireditve prek spleta, ki pa je lahko ugodnejša, in v času, ko dogodki v živo niso možni, tudi brezplačna.
Ministrstvo za kulturo je leto 2020 razglasilo za leto Huga Wolfa. Vi ste se mu v njegovem rojstnem mestu oktobra že poklonili z Zimsko uspavanko. Se mu boste še kje in morda še na kakšen drugačen način?
V Slovenj Gradcu, rojstnem mestu Huga Wolfa, smo z godalnim kvartetom Dissonance izvedli koncertni program, s katerim nismo obeležili le obletnice Huga Wolfa, temveč tudi Ludwiga van Beethovna, ter skladatelja Lojzeta Lebiča. Smo pa prav ob tej priložnosti poleg Italijanske serenade skupaj s sopranistko Niko Gorič premierno izvedli tudi priredbo njegove skladbe »Šest pesmi za ženski glas« in godalni kvartet ter izvirni klavir zamenjali s plemenitim zvokom godal. Podobno, tokrat za večji godalni sestav Ensemble Dissonance in violinistko Lano Trotovšek je nastala priredba njegovega Koncerta za violino in klavir, ki smo ga prvič izvedli v oktobru tega leta na dveh koncertih v avstrijskem Beljaku. To očarljivo, a redko izvajano mladostno delo Huga Wolfa pa bo v priredbi za violino in godalni ansambel konec januarja 2021 zazvenelo tudi v okviru Zimskega festivala Ljubljana.
