Za začetek - nekaj o virusih
Za začetek je treba nekaj vedeti o virusih. Virusi so zelo enostavni. Vsaj z biološkega vidika. Tako zelo so enostavni, da jih nekateri sploh nimajo za živa bitja. Zakaj?
Prvič, izredno so majhni. Tako majhni so, da je v primerjavi z njimi že navadna celica človeškega organizma prav velikanska. Če bil bil novikorona virus, ki je okrogel kot nekakšna žoga, velik recimo kot frnikola s premerom 1 cm, bi bila poprečna celica v našem telesu, v primerjavi z njim kot košarkaška žoga.
Za celice pa vemo, da jih lahko vidimo samo pod mikroskopom. Virusi so tako majhni, da jih niti pod navadnim mikroskopom ne moremo videti, pač pa jih je možno videti le z elektronskim mikroskopom. Zaradi svoje majhnosti virusi povzročajo bolezni vsem živim bitjem, celo tako majhnim, kot so bakterije.
Drugič, zgrajeni so zelo enostavno. Že bakterije ali pa navadne celice drugih organizmov kažejo zelo veliko kompleksnost in zgradbo, saj imajo recimo jedro, v katerem se skriva dedna snov in množico drugih drobcenih struktur, imenovanih organeli, ter kompleksno ovojnico, imenovano membrana.
Virus pa ima samo sorazmerno enostavno ovojnico, v notranjosti pa genetski oz. dedni material - molekulo RNK.
Tretjič: Virusi ne morejo preživeti brez gostitelja (celice) Razmnožujejo se lahko le tako, da "pristanejo" na celici in vanjo vbrizgajo svoj dedni material. Ta se priključi v dedni material celice in tako celica skupaj z drugim materialom začne proizvajati tudi viruse.
Ti za telo predstavljajo tujek in telo jih želi izločiti. To naredi tako, da začne proizvajati t.i. protitelesa, ki se "prilepijo" na virus in mu preprečijo, da bi pristal na novi, neokuženi celici, hkrati pa začne proizvajati tudi posebne celice (T-celice), ki viruse, na katere so nalepljena protitelesa, uničijo. Temu procesu pravimo imunski odgovor, celotni "organizaciji" v človeškem telesu, ki pri tem sodeluje, pa imunski sistem. Če ta ni dovolj dober, človek zboli in v najhujšem primeru tudi umre.
Imunski sistem pa ima dobro lastnost, in sicer, da si te tujke "zapomni" in ko telo virus ponovno napade, ga ta prepozna in začne takoj proizvajati protitelesa in celice, ter tako virus hitro "ustavi".
Tako človek ob okužbi z nekaterimi virusi ne reagira več z boleznijo ali pa ti ne povzročijo hujšega obolenja. Takšen primer je virus navadnega nahoda, ki človekovo telo večkrat napade, vendar ga običajno preživimo brez večjega pretresa. Obstajajo pa tudi virusi, ki jih telo ob okužbi ne prepozna.
"Zviti" virusi in cepiva
Vendar pa so virusi tudi "zviti" in nekateri so razvili posebne sisteme, zaradi katerih jih telo ne prepozna pravočasno in jih v svojih celicah proizvaja, dokler ni prepozno.
In tu nastopijo cepiva. Ljudje so namreč ugotovili, da lahko telo "pripravijo" na vdor virusov, ki bi jih telo sicer ne prepoznalo - in to tako, da v telo vnesejo mrtve viruse ali pa njegove dele. Imunski sistem pa si te tujke zapomni. In ko ga napadejo živi virusi, že ima pripravljeno obrambo, tako da človek na koncu ne zboli.
Nova ideja
Pri razvoju cepiva za Covid-19 pa so znanstveniki prišli na idejo, da bi v telo namesto mrtvega virusa ali dela njegove ovojnice vnesli del njegovega dednega materiala.
Virusov dedni material je zelo dolga "veriga" že zgoraj omenjene ribonukleinske kisline (RNK). Mnogi virusi, posebej sorodni, imajo te verige zelo podobne, tako da so znanstveniki morali izolirati tisti del materiala, ki je značilen za virus Sars-Cov-2.
Ta del so potem namnožili in ga vbrizgali v telo prostovoljcev. In res so njihovi imunski sistemi začeli proizvajati protitelesa in celice, ki so prostovoljce zaščitili ob okužbi z virusom.
