S pismom, ki ga je podpisalo 22 odgovornih urednikov slovenskih medijev, so se obrnili na javnost, ker se "zavedajo pomembnosti in kritičnosti trenutka, v katerem smo se znašli zaradi pandemije novega koronavirusa". Ugotavljajo, da smo sredi globalne zdravstvene, socialne, gospodarske krize generacije, pri čemer "gre za čisto vsakega od nas, za nas kot družbo".
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Spopad z virusom in zmaga nad njim sta po njihovem mnenju lahko le kolektivna akcija družbe, s tem pa "naša skupna odgovornost in test, ki preizkuša našo sposobnost razumnih ravnanj, odločitev, solidarnosti, strpnosti, potrpežljivosti in spoštljivega dialoga".
Spomnili so, da so mediji med drugim krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti. "V takšnih razmerah pa pritiski oblasti, s katerimi se jih večina sooča tedensko, če že ne dnevno, predstavljajo dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo," so dodali in poudarili, da ne bežijo pred kritiko in ne zanikajo, da delajo tudi napake.
Mediji so po njihovem mnenju "ne glede na izjemnost časa, v katerem živimo, kot vedno najprej odgovorni javnosti". Kriza pa je, kot so zapisali, še bolj poudarila, da državljani kakovostno novinarstvo potrebujejo in sodeč po raziskavah po njem tudi intenzivno posegajo.
Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti bistveno slabše, so prepričani. Pri tem iščejo resnico tudi s postavljanjem včasih neprijetnih vprašanj, odgovore iščejo pri stroki, v stampedu lažnih teorij pa vztrajajo pri preverjanju informacij, so navedli. "Osveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih vprašljivih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo," so izpostavili.
"Celotno energijo in čas, ki jih predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje s krizo,"
Razumejo, da so v tej situaciji potrebni tudi izjemni ukrepi, ki jih sprejemajo države po vsem svetu. Je pa Slovenija nemalokrat izjema "v nivoju komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo," so zapisali.
Posledice obračunavanja z mediji so, kot opozarjajo, za vso družbo uničujoče: "Takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov." "Celotno energijo in čas, ki jih predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje s krizo," so še zapisali in dodali, da je to v interesu vseh nas kot družbe.
Pismo je podpisalo 22 odgovornih urednikov osrednjih slovenskih časnikov Dela, Dnevnika, Večera, Slovenskih novic in Primorskih novic ter Sveta24, uredniki več televizijskih in radijskih programov javne Radiotelevizije Slovenija, vključno z regionalnimi programi, Slovenske tiskovne agencije, športnega dnevnika Ekipa SN ter tednikov Reporter, Mladina in Nedeljski dnevnik.
