Izdali ste roman Mongolske pege – o čem pripovedujete, kaj je vaše sporočilo? Komu ste dali prebrati rokopis, kdo je bil prvi »cenzor« vašega romana?
Roman se začne v 16. stoletju in konča v 21. stoletju. Zgodba pripoveduje o usodah različnih likov, ki jih povezujejo smaragdni prstan, zelene oči, podobne usode v različnih časih in zelo podobnih situacijah. Sporočilo romana je, da se mora vsak posameznik boriti za svojo ljubezen in svojo svobodo. Rokopis je, ko je bil še v fazi skeleta, prva prebrala soproga Barbara, potem ga je prebral moj najstarejši sin Andrej, ki mi je kot že izkušen pisatelj dal nekaj zelo koristnih nasvetov, in na koncu spet Barbara, ki je odkrila še nekaj nedoslednosti.
Ste roman napisali med karanteno, prej? Kdaj pišete, imate kakšen ritual, urnik? Ostanete kakšen dan brez navdiha, kako ga znova najdete?
Roman sem napisal pred karanteno. Pisal sem pol leta vsak dan med šesto in deveto uro zjutraj. Včasih sem skoraj vse napisano zbrisal in naslednji dan začel znova. Potem ko so liki oživeli, so mi sami dajali navdih za naprej.
Pravijo, da je vsaka knjiga avtobiografska, se strinjate? Koliko vas je v knjigi?
Mongolske pege so čista fikcija, roman, v katerem se izmišljeni liki in dogodki srečujejo z resničnimi zgodovinskimi osebnostmi. Zgodba upošteva tudi zgodovinske razmere posameznih obdobij. Posamezne like sem zgradil iz lastnosti številnih resničnih ljudi, ki sem jih spoznal v svojem življenju. Iz njihovih značajev in usod sem pobral posamezne lastnosti, ki so ustrezale likom v zgodbi. V glavnih likih romana je mogoče kakšna desetina mene.
Koliko je epidemija prizadela vaše glasbeno ustvarjanje, koliko koncertov ste imeli od pomladi? Se je vaše življenje po karanteni spremenilo?
Epidemija je za nedoločen čas prestavila večino mojih koncertov, promocijskih aktivnosti in tudi snemanje filma z delovnim naslovom Praslovan. Življenje se mi je postavilo na glavo. Štirideset let sem večino vikendov preživljal na koncertnih odrih, najmanj tretjino meseca pa na poti po Balkanu in Evropi. Moj kovček se ne pogovarja več z mano. Pravkar pišem besedila in skladam glasbo za deset popolnoma novih pesmi v slovenskem in hrvaškem jeziku. V naslednji dneh bom objavil eno, z naslovom Nekega dne. Gre za melodijo in besedilo, ki nam bosta dvigala moralo v teh težkih časih.
