Saša Einsiedler je licencirana trenerka uspešnosti po Jacku Canfieldu, mednarodna trenerka, komunikacijska trenerka in svetovalka ter mediatorka. Njena kariera se je začela na radiu, nadaljevala na televiziji, danes o samozavestnem nastopanju poučuje druge. Tudi njeno zasebno življenje je polno smeha in dobre volje. Mi smo jo povprašali, kaj rada gleda, bere, posluša ...
Katera knjiga je na vaši nočni omarici? In zakaj?
Na moji omarici je vedno kup knjig. Zadnje čase imam neko ne preveč simpatično razvado, da berem več knjig hkrati. Je pa res, da so večinoma sami priročniki ... Vedno znova me zanima, kaj je novega, kaj pravijo starodavni modreci, kako razmišljajo novejši ... Leposlovje je ta hip na čakanju. (smeh)
Katero glasbo poslušate, kaj vam napolni srce in dušo?
Kadar se želim razvedriti, poslušam stare rockovske komade. Kadar sem umirjena, imam rada jazz, tak, bolj klasičen. Kadar sem sama doma in lahko zaprem oči ter zaplavam v vesolje, mi je všeč klasika. Na jadranju s prijatelji pa poslušam vse tisto, čemur sem se kot punca vedno smejala. (smeh)
Katera oddaja, kakšen film, katera nadaljevanka vas premami k televizorju?
Uf, zelo redko me kaj premami. Nadaljevanka zagotovo nobena v tem trenutku, rada pa gledam filme in dokumentarce.
Katero dobro gledališko predstavo (ali razstavo) ste si ogledali v predkoronskem času in zakaj jo priporočate?
Ne spomnim se. Že dolgo nisem bila v gledališču.
Kako vam umetnost spreminja, plemeniti življenje?
Plemeniti me vsak dan! Doma imam ogromno sliko akademskega slikarja in profesorja dr. Darka Slavca, na njej je sonce – že samo pogled nanjo me spomni na vse tisto, kar si želim: mir, ljubezen, toplino, obilje, svetlobo ... Knjige so tudi od nekdaj plemenitile moje življenje, pa glasba tudi. Umetnost zapolnjuje en del mene. Tudi takrat, ko si želim umika od sveta.
Kako je korona spremenila vaše življenje?
Korona je zelo spremenila moje delo – saj so odpadli vsa predavanja in vse delavnice, za katere sem že bila dogovorjena. Tako sem se v trenutku počutila odrezana od vira preživljanja. Prisiljena sem bila v iskanje novih možnosti – ker pa prav o teh stvareh govorim svojim slušateljem, sem zdaj to preizkusila tudi sama, v praksi. Torej – kako ohranjati pozitivno notranjo naravnanost, tudi če okoliščine niso najbolj popolne? Meni je uspelo, bolj ali manj, seveda. Veliko nas je, ki smo med korono poleg posla vodili družine. Z vsemi izzivi, ki jih je prinašalo šolanje na daljavo. Dve zelo pomembni izkušnji sem pridobila v tem času: ena je, da sem zelo hvaležna za svoje otroke in za partnerja Andreja, kajti v vsem času korone smo morda le nekajkrat drug z drugim začutili napetost. Druga stvar pa je, da mi je ta mir ob koroni po prvem šoku – zelo ustrezal. Ugotovila sem, da se preveč ženem, da pričakujem preveč od sebe, da si postavljam previsoke zahteve in da je morda, glede na moja leta, prišel čas, da se malo ustavim.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
