Pogosto je presaditev organov ali tkiv edini način za reševanje življenja ali pa za to, da je življenje bolj znosno. Slovenci smo sicer načelno precej naklonjeni ideji za darovanje organov, registriranih darovalcev pa ni toliko, kot bi si želeli ali jih potrebovali, pravijo strokovnjaki.
Poleg vsega je tukaj še pandemija Covid-19, ki je področje transplantacij po svetu močno prizadela. Kljub temu pa je Sloveniji uspelo, da je nivo obdržala na dosedanji ravni, kar je velik dosežek,poudarjajo strokovnjaki - vprašanje pa je, ali bo ob morebitnem poslabšanju razmer tako tudi ostalo.
Med čakanjem na presaditev vsak dan umre 18 ljudi. O tem, kako pomembna je odločitev za darovanje organov, pa priča tudi podatek, da lahko en sam darovalec reši osem življenj.
Na webinarju, ki ga je organiziralo podjetje Astellas Pharma so o tem, kakšno je stanje na področju presaditev pri nas, kakšna je prihodnost in kakšni so izzivi, ki jih prinaša pandemija Covid-19, spregovorili strokovnjaki prof. dr. Miha Arnol, strokovnjak za presaditve ledvic, doc. dr. Blaž Trotovšek, strokovnjak za presaditev jeter, prof. dr. Bojan Vrtovec, ki je strokovnjak za presaditve srca in dr. Andrej Gadžijev iz Javnega zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija Transplant.
Webinar je vodila Bernarda Žarn, uvodno besedo pa je podala Maja Rode, generalna direktorica Astellas Pharma Slovenija, ki je poudarila, da je odločitev za darovanje organov predvsem »dejanje srca«, ki ga v teh časih še kako potrebujemo.
Trenutno je situacija dobra, vprašanje pa je, kaj bo
Sicer so se strokovnjaki strinjali, da je situacija v zvezi s presaditvijo organov pri nas trenutno dobra, pojavljajo pa se vprašanja v zvezi s prihodnostjo, posebej zaradi pandemije, ki prinaša na to področje posebne izzive. Eden večjih izzivov je zagotovo dejstvo, da morajo ljudje, ki so prejeli presajeni organ vse življenje jemati zdravila, ki slabijo imunski sistem (da bi preprečili zavrnitev organa ali tkiva), to pa po drugi strani povzroča, da so še posebej dovzetni za virusne okužbe.
Drugi, prav tako velik izziv predstavlja zmanjšanje programov za presaditve v mnogih državah. V Franciji in ZDA so tako opravili tudi do 90 odstotkov manj presaditev v času pandemije. Vendar pa to ne pomeni samo manj operacij, pač pa tudi manjše število darovanih organov.
Premalo je kvalitetnih organov
Če ob strani pustimo izzive, povezane s covid-19, pa največja težava področja transplantacij ostaja pomanjkanje organov. In to kakovostnih organov, saj smo zdaj v razmerah, ko mlajši bolniki, ki potrebujejo presaditev, pozneje potrebujejo še drugi ali tretji organ. Poleg tega so pacienti s presajenimi organi dolgoročno odvisni od imunosupresivnih zdravil, ki imajo hude stranske učinke. V prihodnost zato tudi na tem področju računajo na razvoj medicine.
Strokovnjaki želijo, da bi bilo na voljo več organov. To bi lahko dosegli z ureditvijo darovanja po srčni smrti, vendar je za to potreben širši družbeni konsenz in sprememba zakonodaje.
Želijo si tudi, da bi se v register darovalcev vpisalo veliko več ljudi. Čeprav je možen vpis prek spleta, je namreč vanj vpisana le peščica Slovencev.
V nacionalni register darovalcev organov se lahko vpišete tudi na internetu, preko portala e-uprava.
Poleg zmanjšanja števila darovanih organov je posebej pereč problem darovanja ali pridobitve kvalitetnih organov, pravijo strokovnjaki. Vse več je organov starejših darovalcev, odvzetih po smrti, vendar so to darovalci s pridruženimi boleznimi in bolj ali manj »iztrošenimi« organi, kar predstavlja poseben problem za mlajše bolnike, ki potrebujejo nov organ.
Zdravniki so na webinarju sicer povedali, da so zadovoljni, ker pri nas zaradi relativno dobrega obvladovanja prvega vala epidemije presaditvenih programov niso ustavili, še več – pri presaditvah so dosegli ali celo presegli lansko število posegov, vendar pa ostaja vprašanje, kaj se bo dogajalo v prihodnje.
Spoštujte ukrepe za zajezitev okužbe!
Zato so pozvali vse ljudi, naj spoštujejo ukrepe za omejitev okužbe, kajti njihovo spoštovanje lahko vpliva tudi na to, da bodo pri nas s presaditvami lahko nadaljevali in rešili marsikatero življenje. Posebej je to pomembno za bolnike, ki na presaditev še čakajo in katerih okužba bi ne le podaljšala čakanje, pač pa neposredno lahko ogrozila njihovo življenje.
Še en problem, ki so ga v zvezi z vplivom pandemije Covid-19 izpostavili strokovnjaki, je problem kadrov, saj osebje, ki skrbi za paciente po transplantaciji, dela tudi na drugih oddelkih, to pa povečuje možnost okužbe in prenosa virusa tudi na paciente, ki po transplantaciji večinoma ležijo na intenzivni terapiji, kjer pa so težko popolnoma izolirani.
