Včasih je veljalo, da les in voda ne gresta skupaj, zato smo se tega materiala v kopalnici izogibali. V resnici pa je, če je pravilno obdelan in zaščiten, les v oazi razvajanja in urejanja naravnost zaželen. Kopalnico naredi prijetnejšo, ustvarja toplino, deluje antibakterijsko in se lepo stara. Da bo čim dlje igral to svojo vlogo, pa je treba vseeno upoštevati nekatera pravila.
Privlači in uniči bakterije
Od 15 x 15 cm velikih belih ploščic v kopalnici smo se na srečo že zdavnaj poslovili in zdaj v ta prostor vstopajo novi materiali, med katerimi je tudi les - in to kljub temu, da gre za prostor, kjer je stik z vodo neizbežen.
Les je priljubljen zaradi svojih izjemnih lastnosti, med katerimi velja omeniti to, da ustvarja naravno bivalno okolje in zato prispeva tudi k boljšemu počutju. Ker prevzame nase del vlage, bolje uravnava klimo v prostoru kot drugi materiali, je pa tudi topel na dotik in dober izolator, voda denimo ostane dlje časa vroča v leseni banji kot v keramični. Les nadalje deluje tudi antibakterijsko, tako so na primer v neki študiji dokazali, da posamezne vrste lesa, kot so bor, hrast in macesen, nase privlačijo bakterije in jih uničujejo. To velja tako za površino lesa kot tudi za njegovo notranjost.
Lesena tla
Les lahko v kopalnici uporabimo na različne načine, najpogosteje se odločimo za pohištvene kose, dodatke, kot so ročaji in obešalniki za brisače, nič nenavadnega nista več niti lesen umivalnik ali kad. Seveda pa ne gre prezreti niti lesenih talnih oblog. Pri tem je pomembno izbrati pravo vrsto lesa, ki je tudi primerno obdelana, polaganje lesenega parketa prepustiti strokovnjakom, ki poskrbijo za primerno hidroizolacijo, sicer pa les čim manj izpostavljati vodi (hitro obrisati tla) in skrbeti za primerno zračenje prostora.
Primerne vrste lesa
In katere vrste lesa so najprimernejše, da jih kot talno oblogo ali v kakšni drugi obliki sploh povabimo v kopalnico? Predvsem izberite bolj umirjene tipe lesa, to se pravi tiste, ki manj reagirajo na spreminjajočo se zračno vlažnost v prostoru - se ne krčijo in ne raztezajo preveč. Les naj bo čim manj občutljiv za vlago, čistilna sredstva ali kisline, sploh pri rdečih tropskih lesovih, kot so denimo merbau, jatoba in kempas, obstaja nevarnost, da se pri dlje časa trajajoči izpostavljenosti vlagi njihov rdeči pigment razbarva in nastanejo madeži. Od domačih vrst lesa so sicer za kopalnico najprimernejši breza, bukev, jelša, češnja, oreh, bor, smreka in macesen. Posebej za talno oblogo pa priporočajo tudi prekajeni/dimljeni hrast, ki ga pridobivajo tako, da les zaprejo v prostor, v katerem se atmosfera obogati z majhno količino amonijaka.
Pravilna nega
Sicer pa je čiščenje lesa v kopalnici (in tudi v vseh drugih notranjih in zunanjih prostorih) dokaj enostavno. Po navadi zadostuje umazano mesto obrisati z vlažno krpo ter dvakrat do trikrat na leto naoljiti, s čimer se prepreči, da bi voda prodrla do lesnih vlaken, pa tudi nastanek vodnega kamna.
Les naoljimo tako, da ga najprej osušimo, poskrbimo, da je enakomerno obrušen in odprašen, brez maščob, voskov in drugih nečistoč. Ko imamo tako pripravljeno leseno površino, olje enakomerno nanesemo s čopičem, krpo ali valjčkom. Pustimo, da se olje vpija 10 do 20 minut, nakar odvečno olje obrišemo s čisto vpojno krpo, ki ne pušča dlačic, in na ta način preprečimo nastanek filma. Z oljenjem podarimo lesu svilnat sijaj in prijetnost na otip, kopalnici pa še lepšo in elegantnejšo podobo.
Iz revije ★★★ LIZA/MAJA ★★★
