Dežuje. Doma ste in sedite pred televizorjem in preklapljate med kanali .. Nič pametnega. Potem greste na pametni telefon in brskate po Facebooku, instagramu, preletite objave prijateljev, mogoče še kaj, malo všečkate ali pa tudi ne. Zazehate. "Kakšen dolgčas," pomislite ...
Eden izmed problemov sodobnega življenja je ta, da smo neprestano bombardirani z aktivnostjo. Če nič drugega, nam tehnologija omogoča, da svoje možgane kar naprej "zabavamo". Samo, da nam ni dolgčas.
Ko se dolgočasimo, naši možgani iščejo stimulacijo, nekaj, s čimer jih bomo aktivirali in zaposlili. Prav iskanje zadovoljstva za naše možgane pa nas po drugi strani frustrira, saj če tega zadovoljstva ne najdemo, pravimo, da se dolgočasimo.
"Moja raziskava pa kaže, da je določena stopnja dolgočasenja lahko koristna. Obstajajo dobre strani dolgočasenja, med katerimi je najvažnejša kreativnost," pravi dr. Sandi Mann, avtorica knjige "Znanost o dolgočasju".
"Ljudje se danes ne dolgočasijo dovolj," pravi. "Kar naprej poskušamo dolgčas odpraviti. To pa nas privede do tega, da se še bolj dolgočasimo, saj smo si znižali toleranco za dolgčas," pojasnjuje dr. Mann.
Dolgčas in otroci
Otroke bi kdaj pa kdaj morali pustiti, da se dolgočasijo, ne pa da takoj planemo in jim poskušamo zapolniti dan s kakšno aktivnostjo ali jih poskusimo animirati, pravi Mannova. "Pravzaprav je dolgčas lahko pozitivna izkušnja za otroka, ker pri njih spodbuja kreativnost," dodaja. Otroci bodo, če jih pustite pri miru, sami našli zabavo, tudi če nimajo ob sebi nobene igrače. Naredili bodo nekaj, s čimer se bodo zabavali. Seveda pa je treba samo paziti, da pri tem recimo ne zažgejo hiše.
"Kadar moji otroci tožijo, da jim je dolgčas, jim rečem: 'Super!' To se mi zdi znamenje dobrega starševstva. Naj otroci dolgčas doživijo kot priložnost, da sami najdejo način, kako ga pregnati."
Če se vam zdi, da otroci sami težko najdejo zabavo, jim lahko pomagamo. Ampak samo malo. Ponudite jim na primer tri stvari, vendar naj ne bo nobena od teh stvar z ekranom, ker to na koncu vedno zmaga. Dajte jim tudi nekaj časa, da se odločijo, s čim se bodo ukvarjali in potem se umaknite. Poskusite malo spodbuditi njihovo lastno domišljijo. Mogoče z nobeno od ponujenih možnosti ne bodo zadovoljni, vendar se bodo sčasoma naučili uporabiti to koristno veščino - kako se znebiti dolgčasa.
Preveč dolgčasa škodi
Preveč dolgčasa pa seveda lahko učinkuje negativno. Recimo, ko gledate televizijo in strmite v ekran, ne da bi točno vedeli, kaj gledate, so vaši možgani vključili "avtopilota". V tem stanju vaše dihanje postane plitvo in skoraj nemogoče se je "vključiti". "To je običajno tudi čas, ko se ljudje prenajedamo, saj niso pozorni na to, kaj počnejo in samo trpajo hrano v usta," pravi terapevtka Sally Baker.
Negativni miselni krog
Nekaterim ljudem lahko dolgčas poslabša že tako negativne miselne obrazce. "Če, ko nam je dolgčas preveč razmišljamo, lahko začnemo probleme prepotencirati, razmišljamo o katastrofah, na koncu pa se ujamemo v krožni tok misli," pravi Bakerjeva. Ti krožni tokovi so mentalne zanke, ideje, ki se vrtijo v krogu, brez rešitve. "Nekoristne misli so kot seme. Več pozornosti, ko jim posvečamo, bolj rastejo," dodaja. Če zapadete v to past ustvarjanja negativnih miselnih vzorcev, se morate tega zavesti in ga prekiniti.
"Ko se zaveste, da ste v krožnem toku misli, poskušajte narediti zvok," pravi terapevtka. "Če ste sami, nekaj recite na glas, če pa tega ravno ne morete, pa si naredite zvok v svoji glavi. V mislih si zapojte, zavpijte, recite: 'Dovolj!'"
Če ugotovite, da ste fizično neaktivni ali da ne sodelujete z okolico, to prekinite. Pojdite ven, odprite okno, ne sedite več tu, kjer vedno sedite. Vse to pomaga pri tem, da se izvlečete iz stanja, v katerem ste se znašli.
Dolgčas lahko tudi negativno vpliva na naše zdravje, predvsem zaradi pomanjkanja fizične aktivnosti in manjše pozornosti na prehrambene navade. Zato, ko vam je dolgčas, pojdite na kratek sprehod. Vendar ne v bližnji lokal, kjer boste spet sedeli.
Ljudje, ki zelo aktivno živijo zaradi dela ali drugih obveznosti, se lahko brez slabe vesti občasno prepustijo dolgčasu. Ta postane slab šele, če obdobja v katerih se pojavlja, postajajo predolga in ko se "izključimo" in možgane prepustimo "avtopilotu."
