V študiji, ki so jo opravili raziskovalci z irskih univerz v Galwayu in Limericku, so izračunali, da vsak Slovenec na leto v oceane "prispeva" 1,5 kg plastičnih odpadkov, poroča portal MMC.
Seveda tega ne storimo tako, da plastiko v resnici zmečemo v morje, pač pa smo država, ki "na glavo prebivalca" prispeva največ plastičnih odpadkov, ki potem gredo v reciklažo v države jugovzhodne Azije.
Skoraj polovica plastičnih odpadkov, ki jih sicer ločeno zbirajo tako slovenska kot številna evropska gospodinjstva, se namreč po ugotovitvah raziskovalcev izvozi v te države. Velikega deleža odpadkov pa nato ne reciklirajo, pač pa ga nalagajo v prenatrpana lokalna odlagališča, na koncu pa ti odpadki zaradi slabe organizacije zbiranja, hranjenja in reciklaže končajo v morju.
V absolutnih številkah največ odpada v morjih med državami EU prispevata Nemčija in Velika Britanija, ki imata tudi največ prebivalcev - skupaj več kot 50 odstotkov celotnega evropskega plastičnega odpada, ki konča v morjih.
Znanstveniki opozarjajo, da bo v naslednjih 30-ih letih v morju več plastike kot rib.
Evropska unija sicer ima jasno politiko o krožnem gospodarstvu, v katero sodi tudi recikliranje plastike. Težava pa se pojavi, ker Evropa problem z velikimi količinami plastičnih odpadkov rešuje tako, da jih izvaža v države, kjer so stroški reciklaže nižji.
Največji uvoznik je sicer Kitajska, ki pa je pred dvema letoma prepovedala uvoz plastičnih odpadkov. Toda še vedno je med uvozniki plastičnih odpadkov Hongkong in velik del odpada, ki ga uvozi, naj bi pozneje končal na kitajskih odlagališčih.
Galerija
Poglej vse fotografije (5)
