Poletja še ni konec in še vedno nas lahko na vrtu ali prostem presenti kakšen klop, osa ali komar. Poglejmo, kaj lahko naredimo, da bi teh tegob bilo čim manj.
Klopi na vrtu
Pri sprehodih v naravo nam je v poletnem času samoumevno, da se moramo zaščititi pred klopi. Nosimo dolga oblačila, hlače zatlačimo v nogavice in si nadenemo pokrivalo. Poleg tega je priporočljivo tudi, da se poškropimo še s sredstvom proti klopom. A ko smo na domačem vrtu, smo sproščeni in povsem pozabimo na klope, nato pa se čudimo, kako in kje vendar smo ga dobili, ko pa nismo šli nikamor dlje od vrta pred hišo. Klope hitro prinese domov tudi kakšna žival, celo hišni ljubljenčki.
Če sumimo, da nas je klop našel na domačem vrtu, je prvi korak, da se z ustreznim sredstvom zaščitimo vedno, ko smo na vrtu. Uporabimo takšno, ki se lahko nanaša na kožo in je ne draži. Nato pa moramo zmanjšati možnost, da klopi preživijo na našem vrtu. Vedeti moramo, da so precej statični in čakajo na kakšnem listu, veji ali travni bilki na priložnost, da napadejo in se prisesajo na toplokrvno žival. Da bi jih bilo na domačem vrtu čim manj, jim odstranimo možnosti za potencialna prebivališča.
Trato redno kosimo in tam, kjer se zadržujemo več časa, ne puščamo visokih rož ali skupin rož na trati. Ker imajo klopi radi vlažna mesta, je dobro narediti ta del vrta tudi čim bolj zračen. Če ukrepamo takoj, naredimo veliko. Nikoli pa ne škropimo z insekticidi kar povprek po vrtu.
Ker ima klop žleze z izvodilom ob ustih, ki poleg encimov in zaviralcev strjevanja krvi izločajo še anestetik, njegovega vboda ne čutimo, zato je ključno, da se vsak večer temeljito pregledamo. Če ga najdemo na sebi ali svojih domačih, je treba hitro in previdno ukrepati. Znano je namreč, da klopi prenašajo precej neprijetne bolezni, kot so limska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza.
Gnezda os in sršenov
Medtem ko je klop nevaren zaradi bolezni, ki jih lahko prinaša, pa so v vrtu tudi žuželke, ki nas ogrožajo s svojimi bolečimi piki. Take so tudi ose in sršeni, katerih vbode še kako zelo občutimo.
Ose in sršeni se naseljujejo v votlih drevesih, hišah, zapuščenih objektih, lesenih pomožnih objektih, podstrešjih in tudi v zemlji. Znebiti se jih je smiselno takrat, kadar se žuželke preveč namnožijo in postanejo moteče, kadar je gnezdo na nevarni lokaciji (na primer poleg okna v spalnico ali otroško sobo), ali so v bližini osebe, alergične na pike. Seveda nas tudi pri delu na vrtu lahko ovirajo in ogrožajo. Sicer pa so sršeni in ose tudi zelo koristni na vrtu, saj velika kolonija sršenov za hrano polovi več kilogramov nadležnih in škodljivih insektov. Moteči pa so, če seveda zaidejo v naše hiše in nas ogrožajo.
Pri odstranjevanju osjega gnezda si pomagamo z aerosoli (spreji oz. pršili), ki so namenjeni zatiranju os in sršenov. Uporabimo sredstvo, ki ima poseben nastavek, s katerim lahko pršimo vsaj 3 metre daleč. Gnezdo pršimo vedno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj, ko so vsi škodljivci še v njem. Sredstvo naj ima večji volumen z omenjenim nastavkom, saj se nam roka hitro zatrese, ko pritisnemo na gumb in skušamo zadeti pravo mesto.
Pri odstranjevanju gnezda se obvezno zaščitimo s čebelarskimi oblačili ali drugimi zaščitnimi oblačili. Po tem, ko gnezdo dobro popršimo z insekticidom, se umaknemo ter pustimo, da strup deluje tako dolgo, kot piše v navodilih. Šele nato se vrnemo do gnezda in ga odstranimo z lopatico ali nožem. Na varnem mestu ga uničimo, sežgemo.
Seveda se lahko zgodi tudi, da gnezda ne bomo našli. V takih primerih je priporočljivo, da v vrtu nastavimo pasti. Najbolje je, če jih namestimo na sadno drevje. Tako tudi varujemo pridelek, saj ti škodljivci pogosto mehansko poškodujejo plodove, tako pa skozi rane vstopijo bolezni in plod propade.
Nadležni komarji
Zvečer, ko se usedemo na vrt ali teraso, da bi si odpočili od delovnega dne, nam vse veselje lahko pokvari brenčanje okoli glave in še bolj nadležni piki komarjev. Ti brenčači nam čisto zares lahko povsem zagrenijo naše večere na prostem, zato je smiselno, da se nanje pripravimo. Da bi nas pustili pri miru, se poškropimo s sredstvom, ki jih odganja. Najbolje je, da izberemo sredstvo, ki je dermatološko testirano in je preverjeno primerno za našo in tudi otrokovo kožo.
Ličinke komarjev se razvijajo v stoječi vodi. Tako pregledamo vse možne kotičke in odstranimo stare posode, v katerih stoji voda, ali pa sode za zalivanje, ki jih zapremo, da komarji ne morejo leči jajčec. Druga možnost je, da na vrh natočimo parafinsko olje, ki na vrhu tudi ostane in se ne meša z vodo. Prav tako pregledamo žlebove, ali so morda zamašeni in ali zastaja voda.
Komarji se v bistvu prehranjujejo s cvetnim nektarjem, zato so naši vrtovi zanje idealno prebivališče. V času, ko samice odlagajo jajčeca, pa potrebujejo tudi človeško kri. Zaznajo nas na podlagi ogljikovega dioksida, ki ga izdihujemo, na podlagi gibanja in toplote, in to tudi 25 do 35 metrov stran. Za odlaganje jajčec in razvoj ličink v mladega komarja potrebujejo stoječo ali počasi tekočo vodo vsaj nekaj dni. Že majhna mlakuža zadostuje, da se proces zaključi in postane aktiven nov zarod komarjev. Ko odložijo jajčeca, se samice večine vrst komarjev nikoli ne oddaljijo predaleč od svojega zaroda. Če bi se želeli znebiti komarjev v vrtu, bi torej morali odstraniti vsak vodni vir. Še bolje pa bo uničiti morebitna legla.
Komarji prenašajo virus zahodnega Nila, malarijo, tigrasti komarji pa virus denga, rumeno mrzlico in še katero nevarno bolezen bi našli. Na srečo so te bolezni izjemno redke v Sloveniji, a so piki sila neprijetni, srbeči in boleči, zato legla komarjev hitro uničimo.
Še več nasvetov najdete v reviji
★★★ ROŽE IN VRT/ZELENI RAJ ★★★
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
