Ena najuspešnejših slovenskih manekenk in nekdanja mis Slovenije Iris Mulej je čas karantene preživela v Budvi v Črni gori, kjer že nekaj let živi z možem Admirjem, poslovnežem, ter dvema otrokoma, Isabello in Arronom. Pravi, da tam ni toliko drugače kot v Sloveniji. »Karanteno sem preživela podobno kot sicer preživljamo dneve, tako da zame to ni bil velik šok in velika sprememba. Že ves čas delam od doma. Starejša hči Isabella je sicer še pred karanteno nekajkrat ni bila v vrtcu, zdaj pa sta oba skupaj z mlajšim Arronom doma. Dela je res veliko, zato mi pri otrocih pomaga tudi Admir, ki je bil v času karantene seveda doma,« je dejala Iris in dodala, da vseeno pogreša druženje s prijatelji, možnost obiska svoje družine v Sloveniji in tudi občutek, da se lahko svobodno giblje.
»V Črni gori smo imeli policijsko uro in prepoved gibanja, razen z dokumentom oziroma dovolilnico. Takrat nismo nikamor hodili, bili smo doma. Za mojo družino karantena mogoče tudi ni bila tako grozna, ker imamo veliko dvorišče in več teras, tako da smo lahko bili zunaj.« Iris je dejala, da je situacija razen policijske ure podobna tej v Sloveniji. »Kolikor spremljam prek medijev, je zelo podobno. Imamo omejitve, koliko ljudi je lahko v zaprtih prostorih, koliko jih lahko gre v trgovino, obvezna je nošnja mask v zaprtih prostorih, poudarja se razkuževanje rok in nošenje rokavic.«
Vpliv izolacije na otroke
Iris je že po naravi optimistka, zato v tem času ni imela težav. »Ves čas imam veliko dela z otrokoma, tudi moje delo se s karanteno ni spremenilo in delam naprej, tako da nimam časa razmišljati o negativnostih,« je povedala Iris, ki je danes uspešna vplivnica na spletu, njene objave pa se nanašajo tudi na otroke. Kakšen vpliv ima po njenem mnenju karantena na otroke? »Vpliv karantene na otroke je tema, o kateri je veliko govora. Niti ne gre za to, da je otrok izoliran od vrstnikov – nisem psiholog, sem pa brala, kaj oni menijo o tem –, ampak gre za otroke, ki toliko tednov karantene niso dobili toplega obroka, ljubečega objema in starša, ki bi se ukvarjal z njimi. To so prizadete skupine, otroci iz problematičnih družin. Tistim, ki so iz običajnih, ljubečih družin, ki se z otroki ukvarjajo ves čas, pa po mojem mnenju ni tako hudo.«
